MEHIKA

cilj je v mojih rokah, Lea z mano v prikupni rezidenci prijatelja v samem srediscu bogato kulturne Oaxace. zjutraj naju postreze prijazna, nasmejana gospa z zjtrkom in ustreze zeljam. hrana pospesuje cedenje slin. Jaime ima okus, ki zapelje in njegova lepota me je malo priklenila. Novo leto je nocoj cez 12 ur. priprave na zabavo so nekje  ocem prikrite, z Leo greva na izlet, zvecer se urediva in v soju novih zacetkov zasijeva. jaz tudi v kodrih:).

 fotica sem kupila, na koncu sem se res kar odlocila za Canona sx 100 si..filmcki so mi pomembni. sem zadovoljna, ampak ga sele spoznavam. se mi zdi da ponuja kar veliko, dovolj za kar potrebujem.. hvala za nasvete in pomoc Marko in MIro!

Prijatelji, Ljubimci,Druzina, Kosmatinci Jaime je dal predlog, da napisemo na list cesa se zelimo znebiti in s polnocjo ta list v ognju z sajami in dimom spustimo med bogove, v veter…

praznino, ki ostane lahko tako zapolni ljubezen, ustvarjene zelje…pridruzite se nam!

se javim, kmalu

moje telo je trenutno premalo za vale energije, volje in ljubezni.razganja me. v blizini se prebuja lev, slisim njegovo rjovenje. vzburja me in vliva pogum… grem proti zrtveniskemu kamnu. polozila nanj bom svoje oblicje. dala vse, kar mislim da se lastninim. oklesana v naravnsot mi domisljija okoli sebe narise oblak neteznosti, razcvet, zasajeno spiralo9 iz vesolja, perut orla in trenutno sled v pesku z vetrom za sabo.

a bom kaj jezdila al nic???? hm..upam.

poljub tistim, ki ga zelijo.

SAN FRANCISCO (ponovno)

Nalozena do onemoglosti se na poti do SF ustavila v SantaRosi, kupila fotica(ki mi noro zre baterije in me malo jezi),no fotke in filmcki so ze lepi, sam nekaj moram narediti glede baterije. tukaj v mestu se nisem nasla prodajalca, ki bi mi svetoval, jutri.

vceraj zvecer sva z Analynn degustirali sake v nekem lustnem 3delnem kofeerestavranru z degustacijsko sobo in super punco, ki nama je vse razlozila. rahlo okajene si narociva vecerjo, kio njami lustkan, premlad maladenic predlaga se rahlo degostacijo vina. in sva se strinjali. za sosednjo mizo je sedel psihiater(se na zacetku svoje prakse) in smo se zadebatirali. pogovor ni trajal dolgo, ker mu je nekaj zaskripalo od mojega videnja tega psihiaterskega zdravljenja in se je kmalu odstranil in ni vec vzdignil pogleda.hmm, mene je se pa kar drzalo da bi se pogovarjala, ker mi je tema zelo zanimiva( pa sploh sem zelo lepo razlozila in nic napadalno, da ne bo kdo prehitro sodil, vprasajte Analynn:))…utopil se je v svoj racunalnik in se tako na zliznjen nacin odstranil…smotko, takih pomagljacev je verjetno veliko…no, mene ze ne bodo imeli v delu. imam dovolj svoje mozgane za pumpanje izgovorov in vecanje bav bavov.

zaspala sem kot top. zjutraj ob 8 pa ze v zrak, ker sem v bombasticnem vznemirjenju pred Mehiko. cel dan se ze setam po ulicah, vozim z avtobusi gor in dol in se zapletam v kratke a lustne pogovorcke. hecno je bilo govoriti z beograjcanko na polnem busu v srbscini..so buljili v ta cudni jezik, sploh ker sva na zacetku govorili anglesko, kmalu pa tak rez na balkansko stran. Analynn sem pustila na cedilu, ker si nisem zapisala njene prave telefonske in sem zamudila na najino kosilo. trenutno se sladkam s tiramisujem in svezim juicem…zaspana in malo premrazena, komaj cakam noc, da poslikam lucke…jupi.

se malo, se malo.

MICHAEL JACKSON

GA JE UZITEK GLEDATI IN POSLUSATI. NA TUBU SO NEKI ZELO DOBRI INTERVJUJI…ups,mal me je obsedel zadnje dni. celo noc do petih zjutraj sem blodila po netu in ta vecer, bozicni, bom ocitno prezivela spet v njegovi druzbi.
THE WAY YOU MAKE ME FEEL
BEAT IT
SPECHLEES
BILLI JEAN
THRILLER
BAD

bi vaju tak stisnila, pa se Volkija vmes.3V&N

bi zgodaj se zbudila, navlekla trenirko, topel pulover, kapo. si zepe napolnila s korenjem, jabolki in se z popecenim toastom, namazanim s svezim putrom in medom, se v zaspanem in vlaznem jutru odpravila cez cesto po hribcku navzgor, mimo jablan in cesje, po potrgani travi s tu in tam visoko zapuscenimi sopi nalomljenih bilk obledele zelenorjave barve, proti hrzajocim mehkobi kozuha, ki je magnet in jaz njeno zelezo.
pred obokanim vhodom, ki mu linijo podinamijo strleci deli rdece opeke bi zagnala svoj raskavi HEEEEEJ in po odzdravu z dvigom ustnih kotickov naznalinaprijeten vscip v telesu, ki je odgor:tudi jaz vaju imam rada. zaropotala bi z jeklenim kavljem, odprla stara lesena vrata in skocila med vajini dolgi topli glavi. vsi z srseni v riti bi iskali drug po drugemu. vidva bi kradla iz mojih zepov, jih trgala v sivih, ker sem tako pocasna in zaposlena s kustranjem vajine dlake. nekaj sekund, dolgih sekund preden se Van ne bi razjezil, da hoce jabolke in korenje ZDAAJ. pomazala bi mi dlani. Van levo, Vali desno, jo menjavala z oblizovanje vrat in napajalnika….spet brskala, ce imam se kaksno skrito rezervo…vedno jo imama..mljask, mljask,, bela pena bi kapljala po tleh in rokavih. in bilo bi mi vseeno, ko se obriseta vame, naslonita na oprane lase. tako pase..ko bi, ko bi lahko bila vidva…zdajle.
Najprej bi me odrinil Van in se zapodil na travnik, ki sem ga prej prehodila, pod sladka drevesa obirat popadle sadove jablane, visje gor se hrusk.Vali ne caka, na varni razdalji, ene dolzine konja, mu sledi, galopira na drugo stran, se zazene v zrak, sprednje noge zravna kot srna, v zraku s telesom zarotira kot macka in brcne z zadnjimi mocnimi nogami v nevidne preganjalce. slisi se bobnenje , stiskanje vec zemeljskih plasti, dooooooooooooom,ooooooooooommooo, kot da bi izstisnila zvoke iz one strani planeta. djiridu misticizem.
skocim za vama, vaju lovim, vidva bezita, se dalec naprej obneta, da bezim jaz, se deremo in hitro dihamo. potem se usedem na poraslo betonsko plato in samo strmim.
srecna, da sem.
ki je pa Volki? laja kot norec, prestrasen in vzburjen, dirjal bi z nami, ce bi ne dozivel svojega predrznega napada na Vana kot tak polom in na sreco le oplazno brco v zandjo levo bedro.maha nam, pa, maha z repom crnorjavim in spodaj belim. od dalec Volki si kot dihur!:)

nasla sem, nasla pot do povezave in jo izkoristi-

la, da napisem
malo o knjigah, malo oglasbi, kar je pac bilo na dosegu roke in spomina. aja, pa se dve zgodbi pred tem.ena takoj, druga cisto spodaj pod knjigami. ufff, dolg je seznam.

sedaj pa voscilo Maticu, mojmu bratcu, ki je na mojo zalost prevec zrastel in ga ne morem vec proti njegovi volji stiskati, mu nagajati.se kar naprej upira, sit..no,VSE NAJ, NAJ.

se zgodi, da nas zapustijo ljubljeni. ni razlage, ni nikogar in nicesar, ki lahko bi omilil bolecino. teazko je sprejeti smrt kot del zivljenja.
morda, cistoo malo , morda pa se zaradi te praznine pokaze kak nov obraz, ki vsaj malo napolni prazno plat.

se ena iz sveta MORDA

sladki trs je zrastel na zemlji kjer JE pokopan.
celo zivljenje je veslal. v razlicne kraje in obcutke. na koncu poti, ko je utrujenost premagala nenehno iskanje se je ustavil tu, kjer se zdaj hranijo spomin nanj.
zdaj vem kako je bil ziv. zapleten v mrezo te vasi. zarinjen v duso teh ljudi, ki niso iz njegove krvi.
nisem ga videla od svojega 3. leta. edino fotografija je opominjala nanj. na oceta po katerem hrepenim.

tako sem odsla tudi jaz. kot on nekoc. od mesta do mesta iskala sledi. po letih zivljenja, ki se mi vmes zgodi, najdem, te oce pod trsem zelenim, pokopanega.
Vprasanja iz let ugibanja so izpuhtela v zrak z neizpolnjeno zeljo, kako nekoc, se bova objela.

zaspala sem tam ob tvojem spominu. z obrazom na prsti zasanjala, kamor si prisel in me z rokami pogrel. jokala sem in hlipala. tako naglas, da sem priklicala ga k sebi. namesto tebe dragi oce, prebudim se v objemu novega , mladega cloveka.

zdaj mojega moza.
hvala oce, rada te imam. sem vedno te imela.