visokociljna

Avtor: Nina on december 1, 2007

stisnila je v pest.
ostanek skorje kruha.
obrnila se v svet
vstopila

veste , da je sla?
naravnost v past po cas?
pa je glasno govorila,
visokociljno se bohotila
in duso strgala?
kam neki gledajo ljudje..
da ne vidijo narobe.
da jim svetilke le se skodijo.

vam povem, ne znam poiskat odgovora zakaj.
vem pa , da nikdar moj sedaj ne bo vec tak.
tud ce tu in tam bo zgledal, vejte, da je samo zaradi izgleda.
saj tezko je biti tak, kot nic in vse, izdelan.