biti poseben

Avtor: Nina on december 7, 2007

nekateri gredo cez zivljenje v prepricanju kako zelo so posebni. nekateri delujejo boljse ce se usidrajo s prepricanjem popolne nepomembnosti, da se znajdejo v druzbi.
tezko je namrec biti srecen, ce si preprican , da si poseben, nihce drug pa tega ne opazi. ce si del druzbe je tezko zakriti usesa in ignorirati neprijetne geste, besede. pricakovanje je del druzbenega sistema. navezanost na stvari(ljudi) je jedro razumevanja. istost vcepljena v nas ze v otroskih letih. to je druzbeni varnostni kljuc. in za obstoj nje, je to normalno in potrebno. a znotraj tega je druzba se vedno le sestavljanka posameznikov. tu pa se delo in resnica zacneta. vse drugo je iluzija in umetno pridelana zascita, ki je le srce kulture v katero si rojen.
poznati moras svoje meje, da se ohranis. da ohranis svojo resnico in se vedno sodelujes s priuceno. zavedanje.
odpre se nov pogled. custva poznas, ves od kod in kako delujejo, prav tako razum. objames ju in se z njima prijateljsko podas v mnozico v situacije. levis se iz ene vloge v drugo, brez lastnih hotenj in kasnejsih obzalovanj in ocitanj. opazujes sebe in dogajanje, izberes reakcijo, ki ti je v zavedanju polozena na jezik. tako ne mores izbrati slabo.
to se imenuje sreca. in na presenecenje vsega naucenega se zacudis v njen vedno prisoten obstoj.