se ena iz sveta MORDA

Avtor: Nina on december 22, 2007

sladki trs je zrastel na zemlji kjer JE pokopan.
celo zivljenje je veslal. v razlicne kraje in obcutke. na koncu poti, ko je utrujenost premagala nenehno iskanje se je ustavil tu, kjer se zdaj hranijo spomin nanj.
zdaj vem kako je bil ziv. zapleten v mrezo te vasi. zarinjen v duso teh ljudi, ki niso iz njegove krvi.
nisem ga videla od svojega 3. leta. edino fotografija je opominjala nanj. na oceta po katerem hrepenim.

tako sem odsla tudi jaz. kot on nekoc. od mesta do mesta iskala sledi. po letih zivljenja, ki se mi vmes zgodi, najdem, te oce pod trsem zelenim, pokopanega.
Vprasanja iz let ugibanja so izpuhtela v zrak z neizpolnjeno zeljo, kako nekoc, se bova objela.

zaspala sem tam ob tvojem spominu. z obrazom na prsti zasanjala, kamor si prisel in me z rokami pogrel. jokala sem in hlipala. tako naglas, da sem priklicala ga k sebi. namesto tebe dragi oce, prebudim se v objemu novega , mladega cloveka.

zdaj mojega moza.
hvala oce, rada te imam. sem vedno te imela.