bi vaju tak stisnila, pa se Volkija vmes.3V&N

Avtor: Nina on december 24, 2007

bi zgodaj se zbudila, navlekla trenirko, topel pulover, kapo. si zepe napolnila s korenjem, jabolki in se z popecenim toastom, namazanim s svezim putrom in medom, se v zaspanem in vlaznem jutru odpravila cez cesto po hribcku navzgor, mimo jablan in cesje, po potrgani travi s tu in tam visoko zapuscenimi sopi nalomljenih bilk obledele zelenorjave barve, proti hrzajocim mehkobi kozuha, ki je magnet in jaz njeno zelezo.
pred obokanim vhodom, ki mu linijo podinamijo strleci deli rdece opeke bi zagnala svoj raskavi HEEEEEJ in po odzdravu z dvigom ustnih kotickov naznalinaprijeten vscip v telesu, ki je odgor:tudi jaz vaju imam rada. zaropotala bi z jeklenim kavljem, odprla stara lesena vrata in skocila med vajini dolgi topli glavi. vsi z srseni v riti bi iskali drug po drugemu. vidva bi kradla iz mojih zepov, jih trgala v sivih, ker sem tako pocasna in zaposlena s kustranjem vajine dlake. nekaj sekund, dolgih sekund preden se Van ne bi razjezil, da hoce jabolke in korenje ZDAAJ. pomazala bi mi dlani. Van levo, Vali desno, jo menjavala z oblizovanje vrat in napajalnika….spet brskala, ce imam se kaksno skrito rezervo…vedno jo imama..mljask, mljask,, bela pena bi kapljala po tleh in rokavih. in bilo bi mi vseeno, ko se obriseta vame, naslonita na oprane lase. tako pase..ko bi, ko bi lahko bila vidva…zdajle.
Najprej bi me odrinil Van in se zapodil na travnik, ki sem ga prej prehodila, pod sladka drevesa obirat popadle sadove jablane, visje gor se hrusk.Vali ne caka, na varni razdalji, ene dolzine konja, mu sledi, galopira na drugo stran, se zazene v zrak, sprednje noge zravna kot srna, v zraku s telesom zarotira kot macka in brcne z zadnjimi mocnimi nogami v nevidne preganjalce. slisi se bobnenje , stiskanje vec zemeljskih plasti, dooooooooooooom,ooooooooooommooo, kot da bi izstisnila zvoke iz one strani planeta. djiridu misticizem.
skocim za vama, vaju lovim, vidva bezita, se dalec naprej obneta, da bezim jaz, se deremo in hitro dihamo. potem se usedem na poraslo betonsko plato in samo strmim.
srecna, da sem.
ki je pa Volki? laja kot norec, prestrasen in vzburjen, dirjal bi z nami, ce bi ne dozivel svojega predrznega napada na Vana kot tak polom in na sreco le oplazno brco v zandjo levo bedro.maha nam, pa, maha z repom crnorjavim in spodaj belim. od dalec Volki si kot dihur!:)