SAN MARCO

dlje od tega mesta bo pocivalisce. gnezdenje.malo vec o tem kasneje. vrnitev v sedanjost ,malo nazaj.

da se dnevi menjajo vemo vsi. da se perilo umaze in opere poznamo se bolj. da pa se plani menjajo, pa marsikatera glava skomigne in vzdrhti kak izpusni glas preko ramen. stabilnost v tujcu , je neumna. in tako ob potovanju naprej lahko izgubis stabilnost v plane lastnih kreacij.

tam sem  jaz. moje zeljno iskanje se je sprevrglo iz blue momenta v nekaj cisto drugega in predvsem zelo nepricakovanega.

potek izpod mojih oci.

malo potuhnjena podzavest je cutila kaj se bo zgodilo, zato omrtvila telo za premik iz tistega dragega hotela. v dnevu zadnjega oglasanja sem nato posedela ob zelenjavni juhi ob jezeru in za sosednjo mizo spoznala belgijca Pier(Pedro, ki sem ga ze omenila prejsnjic,slikce sledijo, ko odrvim drugam, tu je namrec internet grozno drag in katastrofalno pocasen). po pogovoru me povabi v San Marco naslednji dan, saj zivi v hisi svojega sestrica, ki je na dopustu in bi lahko kaj pocela. to tudi naredim.

se ta isti vecre je bila zabava zunaj mojega hotela in sem zaspala, rahlo tecna , pozno. zjutraj pa me pred sedmo izstreli na plano pricakovanje in se opdpravim s prvim colnom v San Marco. poiscem hiso, ,ki se je izkazala za pravi rajski koticek na hribcku s zasvojenim pogledom na gladimo jezera in vrhove ob njem, z odprtimi stenami, in posejanimi se 3 majhnimi kabinicami , ki ustavijo potke zelenega  labirinta. okrogle z vulkanskimi kamni v njej in svecami in zavesami, ki so edino kar te loci od razgleda. torej posedava, se greva kopat, se zdruziva se z dvema Argentincom Frederico in Anglezem Davidom. gremo na vecerjo, kjer spoznam slovenkega glasbenega fanta Martina

. po 3 zenskah koncno fant! 25 let star kopercan, ki diha za glasbo, ustvarja in pohajkuje s flavto, kitaro, perkasni po guatemali se z drugimi glasbeniki in nastopa. takoj v debato in nato koncamo pri Pieru doma, z jemanjem na jeziku in se z obiskom 3 prijateljev Pierovega sestrica. nekaj nas prespi v idilicnem domu. inkaj se zgodi vmes?! najvecja sprememba plana. dobim povabila za obisk v Meksiko city, kjer naj bi sedaj naredila tecaj. in odgovor? ja , grem. takoj po tem vikendu nazaj v Mehiko. me srce vlece in taka je odlocitev tega glasnega motorja.

…spet nazaj na zgornjo temo…

ko se prebudim grem brz nazaj v San Pedro, odlocena da oddidem,se prej na net, s cokoladno torto na krozniku se enkrat preverim, da nisem sanjala, ko zopet srecam glasbenega decka iz slovenije, pravi gremo na kavo in tako sem sedaj spet pristala nazaj v San Marcu. Pier je odsel nazaj v Belgijo, mi pa smo nastanjeni pri nekemu drugemu Argentincu, ki igra kitaro in jutri gremo skupaj v Antiguo. od tam se nejasni plani kje se moram se ustavit, kako sploh do dragega..ker na netu je nemogoce dobiti info.ampak antigua je dovolj velika in tam bo vse jasno. tudi tam je prenocisce preskrbljeno,Martin , super da sem te spoznala. ga boste tudi vi preko slik.kmalu.

torej dramatika mojega jaza, ki lovi ljubezen je v mrezi, stkane so niti v eno smer. sledim ji, a ne? malo imam pomislekov zaradi spremembe iti nazaj na S. nikaragua bo pocakala.

torej plan je sedaj iti v meksiko city in se tam vpisati v tecaj.  kaki loj sem jaz. ampak tukaj mi nekaj ni disalo. nekaj me vlece drugam. iskreno, me najbolj vlece na obalo. ZELO!in vem, da meksiko city niti slucajno ni podoben obali ali toplemu vremenu.sit!

danes sem dan prezivela na vulkanskem kamnu, se kopala, sla na masazo celega telesa in sedaj sem omamljena. kmalu bo vecerja, potem gremo v eno restavracijo jammat, vendar moj glas tokrat ne bo prisostvoval. je zanimivo bilo imeti pògovore z Martinom. o glasbi, mojemu glasu in njegovi ravnodusnosti do delanja muhe iz slona.

ima pa San Marco lepo umirjeno energijo . vabijo koticki dovrsenih povrsin intistih malo manj, je drazji, vendar prinasa obilo zadovoljitev telesa in duha.(jaz butelj pa grem)

torej kaj je darilo iz prejsnjega oglasanja? povabilo, ki mi je nalilo presenecenja, neverjetnosti, take sile srece, da me je odpihnilo!

hvala ,vesolje!

zdaj odjadram, kmalu smo spet na liniji.

papa, Nina malina

San Pedro

Dan po pozno dnevnemu prihodu. obsla me je mocna misel na darilo, ki me caka na tem koscku zemlje. na drvecem, v valove butajocem, colnu sem zazrta v vulkana na obeh straneh majhnega mesteca pred seboj bila prepricana v ta obcutek, ki je lezel v prikrit nasmeh zadovoljstva, da vem kam grem in vem tocno kaj pocnem.

vzela sem prvi hotel, ki je absolutno predrag v primerjavi z drugimi ponudbami, pa se vedno po prvi noci vztrajam v njem. morda slutim da bom pristala nekje drugje. na kaksni drugi obali tega ogromnega jezera.

vceraj vecerja v prijetno atmosferni in ocitno zelo priljubljeni restavraciji tik nad pristalnico colnickov. ob thai zelenjavni pojedini z odlicnim na pol prerezanim hlebckom sveze pecenim in namazanim z zeliscnim maslom, kozarckom vina in nato se filmom, ki pa sem ga na sredini zapustila. utrujena, zeljna velike postelje ki me je cakala ne dalec stran.

zvalila sem se v njo, naredila nekaj fotk ljubke Nine, za ljubimca dalec stran , ki mi budi srce. zaspala. ob 10 napolnjena z energijo se odpravim na polno v iskanje mojega enomesecnega domeka. nasla sem nekaj zelo prijetnim mest, verjetno pa se bom odlocila za druzino, v katero te namesti kar sola spanscine, ali pa se ena varianta kabinica pokrita s palmovimi listi, privat kopalnica, v delu mesta kjer so kultni kaficki, restavracije, joga, masaze…lep in bolj miren del.cenovno je enkrat drazji od druzine, vendar mi je bil vsec.

druzina me mika, ker je prava majevska in govorijo star jezik plus le se spansko in to bi mi sigurno pospesilo ucenje. vzela bom tecaj 5 ur na dan, 3 tedne.

a kje? zakaj se se nisem preselila.  moj gibalni del za prestavitev je omrtvel.

med iskanjem sem zajadrala v ulice, ki so vedno manj gostile turiste in se na koncu znasla v popolnoma novem svetu. majhih ljudi, stisnjenih ulic, kavnih nasadov na polivinilasti odpadkov pokritih tal, oci, ki so spremljale vsak mooj korak in nazadnje le vprasale kaj iscem in sem jim nekako pomahal da se le sprehajam, ko mi je pot okrasila mati z polnimi rokami roz, v barvastih majevskih oblacilih, ki jih oznacujejo od samega zacetka njihove kulture. mi pomahala v slovo in zavila v hisko, ki se je z streho dotikala potke, po kateri sem se malo nadaljevala in nato obstala z  prelepim  razgledom v oceh.

postala sem otozna. tukaj sem s knjigo Martina Prahtela v trebuhu, z zeljami meglenimi v glavi. gladina jezera se je odela v tezko oljnato barvo, meglice so zaobjele vrhove on z rokami potegnile oblake pod soncni sijaj. ga skrile. narava ogrnjena s cipkami temnih vzorcev. kot jaz. kdo zaradi koga ali le oba v istem trenutku.

odtavala sem proti jedru, se v zadnjo restavracijo z sobami, ko med ogledom zaslisim NIna? se obrnem, ne spoznam, pa glas isrive zenske nadaljuje v slo jeziku. parkrat smo igrali skupaj! sem Ana nekoc iz Out Day( upam, da se nisem zmotila). prisedem , cvekava ob cigaretu, deliva potovalne zgodbe in ljubezenske( zenske hitro padema v ljubezenski jezik, ceprav tu na potovanju se mu moski nikakor ne odrekajo, sploh ker ima vecina polovico srca na kaksnemu drugemu kontinentu). obljubiva si vecerjo in razideva.

grem na net in niti pismo dragega me ne dvigne.tokrat ne odpisem , ker moram najprej razpihati oblake. grem v hotel, se ulezem, a me misel na izgubljeni cas v sobi vrze v zrak, natakne dolge rokave in napoti v restavracijo z razgledom, tik nad pomol, pod katerim je celi cas, celo uro, plaval zlati prinasalec. NOrec!!! naenkrat se zapletem v pogovor s Pedrom iz Belgije, ki je sedel za sosednjo mizo in med tem ko srebam zelenjavno juho, tecejo gladke besede, me povabi jutri v San Marcko, kjer prebiva in seveda pritrdim.

morda mi primankuje pogleda se na tisto stran Atitlana.

trenutno pa sem v restavraciji z netom, nasproti prejsnje in tukaj nadaljujem kosilo. pita iz spinace, parmezana, lesniki in se nekaj zelenimi zelenjavami. njami. zraven pa se vroca cokolada. izpoved se mi pelje v crke. le na wc moram zdaj. me zanima ce bo energija potem kaj drugacna,. vi ocenite.

sem ze nazaj.hitro, ha?

da se vrnem nazaj. aha. torej jutri od moje povezanosti z okoljem in vesoljem pricakujem odgovor. prej se ne izselim iz dragega hotela.

slikce Tikal in Flores,Antiqua

Nekaj se bo izcimilo iz fotoaarata.    Mali spomin  iz Tikala in en  lep dan prezivet v  malemu mestecu Flores.Na slikcah zanimiv sogovornik   iz Bostona Alex,ravtako namenjen na lake Atitlan.

kopaje v Floresu, je  bilo pretoplo, nekaj pivca , veliko dobre hrane in pol ceneje.

zdaj pa sem  v Antigui, lustnemu mestecu  bogate zgodovine, barvnih sten in nekaj malega zame bar s palacinkami. z zelenjavo, sirom, pesto, ali sladke…moja odlociev,  nutela z sirovo kremo. to bi morala imeti jaz.PALACIKARIJO….:)

pa pa   

TIKAL-GUATEMALA

Hitra organizacija v majhnam mestecu pred Tikalom, nakup karte se za naslednji dan za pot v Antiquo in ogled Tikala.

takoj sem se ujela  z nizozemcem Ronom in NY Davidom. skupaj prispeli v Tikal, najeli sotor(sobe vse zasedene) odsli proti rusevinam splezali na najvisjo in dihali soncni zahod. po vrnitvi smo si narocili vecerjo in ob nevdihujocem pripovedovanju zgodb iz ust domacina , ki govori 5 majevskih jezikov, anglesko, francosko in malo nemsko. spoky,ha?

druzba se je povecala se za 3 clane Mikea iz nemcije, Gary iz anlije in …sit ozabila sem ime, mi je pa dal prisitek kanade z nekim smesnim napisom-kanadcan. do pozne polnoci smo srebali pivo in cvekali, delili popotniske zgodbe, se koncno odpravili v sotor, zaspali, ko je ob 4 zjutraj zazvonil telefon-budilka, saj smo se namenili nazaj na piramido po soncni vzhod. na zalost je bil brez sonca ampak poln razgled divje kricecih opic, papig, purmanov, tukanov(koncno sem jih videla od blizu) zjutraj je ta sirna jungla, do kamor seze oko plezalca najvecjega majevskega ostanka neraziskanih in vedno le ugibajocih razlag njihovega zivljenja, neverjetno ziva in glasna. po 9 uri pa se vse umiri. takrat se je nasa tura ze koncala. ob navalu drugih zaspanih turistov smo zapustili prostor in odsli nazaj. z Garyjem sva imela zelo razburljivo debato o filozofiji Davida Ike-a. precekirajte njegove knjige…zakaj ne?!

trenutno sem nastanjena v Floresu pred rac, kjer cakam na nek klic, ker so mi dali cudno bus karto. zvecer naprej v Antiquo, tam bom verjetno dva dni, potem pa moj San Pedro. ucenje spanscine 4 ure na dan po 5 dni v tednu, nastanjen si pri majevski druzini, ki govori majevski jezik , imas 3 obroke na dan in placas 115 $us. cool, ne? ce bo slo po planu racunam ostati tam 3-4 tedne. odvisno kako bom pridna. spoznala sem ze Alexa iz bostona, k je prav tako namenjen tja. sva ze dva. malo me skrbi, ker se tam v San Pedru veliko dogaja, veliko turistov in to mene pol malo mika…moj glavni cilj je nauciti se spansko-dobro, sele potem lahko grem na obisk mojemu sanjavemu ljubezenskemu svetu. to sem si dala za pogoj! drzim pesti….

vse tece kot namazano. vreme, ljudje, Flores je mala srckana vasica ob jezeru, ki me bo kmalu ohladil, sladoled je njam, menjava denarja 1$us=7.50Quetzales in je pol ceneje kot v sladki Mehiki.Yukatan je prazen konjev, kar me je zaiskrilo v oci tukaj. lepe zelene zaplate so polne mojih prijateljev…

torej kmalu se beremo. uzivajte, pomlad ze trka, se malo.

cmok,cmok

aja, pa baterija se mi je izpraznila pri 3 zeljeni fotki v Tikalu in ker sem imela cudne odpravne ure nisem mogla kupiti novih, verjamem pa da je vse na netu. Zlate piramide Tikala. ob soncnem zahodu se utrujeni kamen piramid in templjev obarva v soncno zlate, ki strlijo iz zelenih krosenj.

mala je pala:)

dobro je hotela

a z rokami krilila

vse polila

potem pa v jok odsla.

kaj jo je strlo,

pred vrata lepih spominov

v jamo udrlo.

kaj ji je treba

ponavljati tega

kar se boji

pred cemer bezi.

ah, daj no, mladenka

splezaj po vrvi

dvigni obrvi.

se smeh bo razodel

topel clovek bo

nasel tvojo smer.

vdihni pocasi,

razpri te pesti

poglej ni nikogar

ki ti hudega zeli.

se zadnja slika

 ”za prijatelje si je treba cas vzet,

se poveselit in ” kaksno z njimi odpet… 

na kateri se mankajo clani druzine. se mi je mudilo, ker sem se tako dolgo obotavljala v mestu, potem pakiranje( in malo jeznih vzdihljajev, ke je sotor polomljen od Izraelskega obiska), potem rahlo solzne oci in sto objemov. se vrisk in sem ze stopala po cesti in ustavljala taxi. zdaj pa sem tule, so me malo nasrali in moram cakati do 5 ure zjutraj na nov bus. sem pa na meji z Belize. malo cmokam zraven ob sendvicu, ki se tukaj imenuje TORTA. hi hi. ce si sladkosned je bilo to spoznanje rahlo nesladko.

Tulumuva moc je v Veneri, ki jo je prav ta rusevina v svojem razcvetu opevala. vzbrst zenske strani se razplemeni v velike rokave ognja. pozelenje je na vrhu piramide. socnost v gibanju teles je zrcalo gladine in neznost barv odvzame agres in postavi spostovanje kot ogledalo pred vse. vsak gledalec je akter. hoces noces igra je na sporedu pred zavezanimi ocmi, ce si ne vzames dovolj tistega kar resnicno imas-CAS.

odkod je golo zrklo istih sposobnostih kot jih imamo sedaj tako pikolovsko zapisovalo in risalo v zgodbe in slike vso to velicino neba. Mayevski duhovniki so se urili ob sedenju na vedno istem mestu leta IN LETA. dognali da je stalnica vsega v vecnem gibanju, ki pa ni spreminjanje ampak ponavljanje. tu se ti odprejo ventili ob logicni barireri ki je vcepljena zaradi lazjega dojemanja sebe v tem prostoru in moznostih in delne kontrole , vsaj necesa ki mu zaupas.

in po njihovem se je vse ze zgodilo , se dogaja in se se mnogokrat bo. kolaps. vsaj za cas, ki ga imas. potem pa se dogajajo scenariji, ki filtrirajo prvo zgodovino. torej lastno. vzorci se sestevajo, neka nadnaravnost  pojenja, ker menja obliko.

se danes je njihov misticizem ravno v tem. obcudovanje matematicno usmerjenih v vrisku.in moja skromnost se pridruzi kot gola kura, ki isce odpadlo pirje med temnimi purani.

 WHITE MAGNETIC WIND, slisi se dobro, ko pa te srka je naporno in dalec od domacega..

najprej moram dokoncati malo knjizico, ki mi bliza bistvo v predal razumevanja. saj bo, imamo vedno jutri. todos manjana!

okupirala sem tale internet na postaji, je prvic, da sem ga sploh zasledila. imam sreco. placala sem ze celo premozenje zanj, zdaj pa so dvignili roke, se predali in mi dovolili do jutranjo porabo. bom cakala kar v cakalnici tega soparnega prostora. javnost ob intimi razmisljanja, sanjanja, pogresanja, hranjenja..cas sem ustavila in kri se ne pretaka. moc misli mi dovoli verjeti.

sama sem na planetu. imam spomine iz kako nekoc. vendar sem prestala ciklus . zamenjala sleherno tocko telesa in duha. duha?! telo sem butala ob skale, nejeverno razmetavala clenke po pred mano stojecih gledalcih. pa so sli. in sem sla jaz. tu ni nikogar od nekoc. le lupina spomina.

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

cuti se dobro.