sonce, turkiz, oblaki in smisla ni

Avtor: Nina on februar 7, 2008

stopala so obarvana tudi med prsti. smeh je nasajen, kokos na dnevnem redu. valovi so utrdili usesa in sol v sunku ni vec neprijatelj. obcutek in poznanstva so neverjetno domaca. me drzi, da bi ostala, ampak me nekaj zeeeeloo vlece v Guatemalo. bomo videli. hkrati sem mirna in vznemirjena. utrujena od nenehnega prebujanja tik pred soncnim vzhodom. me klice sleherni dan na zatikje oceana, da se pomeniva in utrdiva vezi. moje sonce vseh nas. domovina si mi vonj, veter, zemlja, ki me grejes in mamis. ocean je stara mati vsega, ki rojeva in nam mece napake nazaj na povrsje, da jih znova lahko p´reucimo in jih zreduciramo.

steklo okoli srca je se vedno gorece. vidim skozenj in si dovolim pricakovati in delati okoli njega…vendar , vendar. ne se. neeeeeeee seeeee!

Tulum je drag in zelo drag. kopni mi denarni sneg in kaze na skorajsnji konec sezone. vsaj predcasen.

potapljaska dokumentacija in potrdilo posta zdaj zvesti spremljevalec. uaaaaaaaau, uaaaaau, uaaaaaaaaaaau. kmalu dobim slike izpod gladine in colna…malo se malo.

zadnje case sem se veliko zadrzevala v OM resortu, khjer je lasnik soncek italjanske krvi.njam, njam.

trenutno kampiram in tukaj sé vezi kmalu stkejo. sam spanscina me zajebava. sem se lena in kar neosredotocena na njo. guatemala , mala te cakam in opiram nate in na tvoje gostoljubje znanja in ucuiteljev ki ga sipajo v grlo lacnih potovalcev.

smrk, smrk, pravkar se mi je javil n achat Izraerlc, ki sem ga spoznala v Californiji, da je tu! kak sok in je na poti….tako da se beremo!!!!

cmmmmmmmmmok

aja, slikce so gor!