Arhiv za februar 23rd, 2008

mala je pala:)

Avtor: Nina on februar 23, 2008

dobro je hotela

a z rokami krilila

vse polila

potem pa v jok odsla.

kaj jo je strlo,

pred vrata lepih spominov

v jamo udrlo.

kaj ji je treba

ponavljati tega

kar se boji

pred cemer bezi.

ah, daj no, mladenka

splezaj po vrvi

dvigni obrvi.

se smeh bo razodel

topel clovek bo

nasel tvojo smer.

vdihni pocasi,

razpri te pesti

poglej ni nikogar

ki ti hudega zeli.

se zadnja slika

Avtor: Nina on februar 23, 2008

 ”za prijatelje si je treba cas vzet,

se poveselit in ” kaksno z njimi odpet… 

na kateri se mankajo clani druzine. se mi je mudilo, ker sem se tako dolgo obotavljala v mestu, potem pakiranje( in malo jeznih vzdihljajev, ke je sotor polomljen od Izraelskega obiska), potem rahlo solzne oci in sto objemov. se vrisk in sem ze stopala po cesti in ustavljala taxi. zdaj pa sem tule, so me malo nasrali in moram cakati do 5 ure zjutraj na nov bus. sem pa na meji z Belize. malo cmokam zraven ob sendvicu, ki se tukaj imenuje TORTA. hi hi. ce si sladkosned je bilo to spoznanje rahlo nesladko.

Tulumuva moc je v Veneri, ki jo je prav ta rusevina v svojem razcvetu opevala. vzbrst zenske strani se razplemeni v velike rokave ognja. pozelenje je na vrhu piramide. socnost v gibanju teles je zrcalo gladine in neznost barv odvzame agres in postavi spostovanje kot ogledalo pred vse. vsak gledalec je akter. hoces noces igra je na sporedu pred zavezanimi ocmi, ce si ne vzames dovolj tistega kar resnicno imas-CAS.

odkod je golo zrklo istih sposobnostih kot jih imamo sedaj tako pikolovsko zapisovalo in risalo v zgodbe in slike vso to velicino neba. Mayevski duhovniki so se urili ob sedenju na vedno istem mestu leta IN LETA. dognali da je stalnica vsega v vecnem gibanju, ki pa ni spreminjanje ampak ponavljanje. tu se ti odprejo ventili ob logicni barireri ki je vcepljena zaradi lazjega dojemanja sebe v tem prostoru in moznostih in delne kontrole , vsaj necesa ki mu zaupas.

in po njihovem se je vse ze zgodilo , se dogaja in se se mnogokrat bo. kolaps. vsaj za cas, ki ga imas. potem pa se dogajajo scenariji, ki filtrirajo prvo zgodovino. torej lastno. vzorci se sestevajo, neka nadnaravnost  pojenja, ker menja obliko.

se danes je njihov misticizem ravno v tem. obcudovanje matematicno usmerjenih v vrisku.in moja skromnost se pridruzi kot gola kura, ki isce odpadlo pirje med temnimi purani.

 WHITE MAGNETIC WIND, slisi se dobro, ko pa te srka je naporno in dalec od domacega..

najprej moram dokoncati malo knjizico, ki mi bliza bistvo v predal razumevanja. saj bo, imamo vedno jutri. todos manjana!

okupirala sem tale internet na postaji, je prvic, da sem ga sploh zasledila. imam sreco. placala sem ze celo premozenje zanj, zdaj pa so dvignili roke, se predali in mi dovolili do jutranjo porabo. bom cakala kar v cakalnici tega soparnega prostora. javnost ob intimi razmisljanja, sanjanja, pogresanja, hranjenja..cas sem ustavila in kri se ne pretaka. moc misli mi dovoli verjeti.

sama sem na planetu. imam spomine iz kako nekoc. vendar sem prestala ciklus . zamenjala sleherno tocko telesa in duha. duha?! telo sem butala ob skale, nejeverno razmetavala clenke po pred mano stojecih gledalcih. pa so sli. in sem sla jaz. tu ni nikogar od nekoc. le lupina spomina.

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

cuti se dobro.