Arhiv za februar 27th, 2008

San Pedro

Avtor: Nina on februar 27, 2008

 

Dan po pozno dnevnemu prihodu. obsla me je mocna misel na darilo, ki me caka na tem koscku zemlje. na drvecem, v valove butajocem, colnu sem zazrta v vulkana na obeh straneh majhnega mesteca pred seboj bila prepricana v ta obcutek, ki je lezel v prikrit nasmeh zadovoljstva, da vem kam grem in vem tocno kaj pocnem.

vzela sem prvi hotel, ki je absolutno predrag v primerjavi z drugimi ponudbami, pa se vedno po prvi noci vztrajam v njem. morda slutim da bom pristala nekje drugje. na kaksni drugi obali tega ogromnega jezera.

vceraj vecerja v prijetno atmosferni in ocitno zelo priljubljeni restavraciji tik nad pristalnico colnickov. ob thai zelenjavni pojedini z odlicnim na pol prerezanim hlebckom sveze pecenim in namazanim z zeliscnim maslom, kozarckom vina in nato se filmom, ki pa sem ga na sredini zapustila. utrujena, zeljna velike postelje ki me je cakala ne dalec stran.

zvalila sem se v njo, naredila nekaj fotk ljubke Nine, za ljubimca dalec stran , ki mi budi srce. zaspala. ob 10 napolnjena z energijo se odpravim na polno v iskanje mojega enomesecnega domeka. nasla sem nekaj zelo prijetnim mest, verjetno pa se bom odlocila za druzino, v katero te namesti kar sola spanscine, ali pa se ena varianta kabinica pokrita s palmovimi listi, privat kopalnica, v delu mesta kjer so kultni kaficki, restavracije, joga, masaze…lep in bolj miren del.cenovno je enkrat drazji od druzine, vendar mi je bil vsec.

druzina me mika, ker je prava majevska in govorijo star jezik plus le se spansko in to bi mi sigurno pospesilo ucenje. vzela bom tecaj 5 ur na dan, 3 tedne.

a kje? zakaj se se nisem preselila.  moj gibalni del za prestavitev je omrtvel.

med iskanjem sem zajadrala v ulice, ki so vedno manj gostile turiste in se na koncu znasla v popolnoma novem svetu. majhih ljudi, stisnjenih ulic, kavnih nasadov na polivinilasti odpadkov pokritih tal, oci, ki so spremljale vsak mooj korak in nazadnje le vprasale kaj iscem in sem jim nekako pomahal da se le sprehajam, ko mi je pot okrasila mati z polnimi rokami roz, v barvastih majevskih oblacilih, ki jih oznacujejo od samega zacetka njihove kulture. mi pomahala v slovo in zavila v hisko, ki se je z streho dotikala potke, po kateri sem se malo nadaljevala in nato obstala z  prelepim  razgledom v oceh.

postala sem otozna. tukaj sem s knjigo Martina Prahtela v trebuhu, z zeljami meglenimi v glavi. gladina jezera se je odela v tezko oljnato barvo, meglice so zaobjele vrhove on z rokami potegnile oblake pod soncni sijaj. ga skrile. narava ogrnjena s cipkami temnih vzorcev. kot jaz. kdo zaradi koga ali le oba v istem trenutku.

odtavala sem proti jedru, se v zadnjo restavracijo z sobami, ko med ogledom zaslisim NIna? se obrnem, ne spoznam, pa glas isrive zenske nadaljuje v slo jeziku. parkrat smo igrali skupaj! sem Ana nekoc iz Out Day( upam, da se nisem zmotila). prisedem , cvekava ob cigaretu, deliva potovalne zgodbe in ljubezenske( zenske hitro padema v ljubezenski jezik, ceprav tu na potovanju se mu moski nikakor ne odrekajo, sploh ker ima vecina polovico srca na kaksnemu drugemu kontinentu). obljubiva si vecerjo in razideva.

grem na net in niti pismo dragega me ne dvigne.tokrat ne odpisem , ker moram najprej razpihati oblake. grem v hotel, se ulezem, a me misel na izgubljeni cas v sobi vrze v zrak, natakne dolge rokave in napoti v restavracijo z razgledom, tik nad pomol, pod katerim je celi cas, celo uro, plaval zlati prinasalec. NOrec!!! naenkrat se zapletem v pogovor s Pedrom iz Belgije, ki je sedel za sosednjo mizo in med tem ko srebam zelenjavno juho, tecejo gladke besede, me povabi jutri v San Marcko, kjer prebiva in seveda pritrdim.

morda mi primankuje pogleda se na tisto stran Atitlana.

trenutno pa sem v restavraciji z netom, nasproti prejsnje in tukaj nadaljujem kosilo. pita iz spinace, parmezana, lesniki in se nekaj zelenimi zelenjavami. njami. zraven pa se vroca cokolada. izpoved se mi pelje v crke. le na wc moram zdaj. me zanima ce bo energija potem kaj drugacna,. vi ocenite.

sem ze nazaj.hitro, ha?

da se vrnem nazaj. aha. torej jutri od moje povezanosti z okoljem in vesoljem pricakujem odgovor. prej se ne izselim iz dragega hotela.