vikend, karneval, koncert, party

moj seznam opravil se je povecal in zacel. dela v stran zabave ne zmanjka. kaj ti poje pticica, pticica sinicka, dobra volja je najbolja, to si pisi za uho, kisle jere mile cmere, z nami vstric ne pojdejo!

se nekaj dni, ha? a li se bom drzala? plani kam dalje od guatemale se vecajo. madona tole bo razburljivo. vam bom pa zaupala, ko se fiksno odlocim moja druzinica prijateljev, se drugi teden razbije na razlicne smeri. vsak gre po svoje. sit. zaljubljena sem v dve punci, slikce sledijo, ko se zmigam in drugic s seboj prinesem kamero..se vedno se prebujam okoli 6 zjutraj , obred pozdrav soncu je reden in capjanje po topli plitvini morja obvezen. pojma nimam kako dolgo sem ze tu. nekaj tednov? zdi se nekaj dni.danes sem nasi pasji princeski Misi kupila ribjo konzervo ta veliko in ji popestrila okus briketov. madona kako nasa skupinica ljudi funkcionira. vsakega posebej bom pogresala. ti mehicani ki tu prebivajo so topli in recimo Martin je izjemen v izdelavi nakita iz srebra, Neto je kot skrbnik, ki ga bom morala prositi, da nosi majico, ker mi ob pogledu zaigra srce:) ,Argentinec, katerega vedno pozabim ime, je kot sladoled, ki bi ga jedel, Charlie in Rosa sta ljubici, ki ju obuzujem, sta me naucili plesti nakit iz vrvic…potem je tu se poseben 13 leten fantic Juan, ki je prevec odrasel za svoja leta in prav posebno obdarjen z intuicijo…pa, joj, sem kar zalostna ko zacnem o slovesu studirat. po mojem da se sem se vrnem. vendar bodo to zemljisce prodali in tako se bodo sledi zasule…

zivljenje, svoja si pot.

no, zdaj pa grem. kopt vedno. da lahko pridem nazaj.

se en placani teden

kaj ko bi me izstrelilo na guatemalo, ker me noge drzijo tu in se ne odlepijo od peska. sit! v riti sem! zakaj! zato, ker je tu zelo drago, jaz pa se obnasam kot da sem zaljubljena in srecna in eh…brezveze. driska sem in ni mi pomoci.

veste prikradala se je tema in pogled mi je zaneslo na desno, cez ramo sem uzrla senco in se ji priblizala. dolgi crni lasje, bele hlace na temni kozi. majski moz. in jaz sem majska deklica. pripadam mesecu, ki nosi ime njegovega naroda. pozdravila sem. zazrl je vame ognja in se mi priblizal. naslonjenih rok na mrezasto ograjo me je presenetil. velik, bel nasmesek se je se rahlo skrcil, ko je pogladil moje prste, mi rekel,pridi na plazo. in sem. tam sva strmela pod kristalnim zvezdnatim nebom. sepetala, se s prsti igrala. jaz anglesko, on spansko in majevsko. nisva poslusala besed. bilo je iz naju in naju kot naneseni skoljki drugih globin navrglo na obalo. nedolzna sva bila. prva in edina. najini sta poti bili nekje skupaj, sva si dovolila ob poljubu iztisniti iz srca. ni bilo dovolj. v kozo sva trla beli pesek, se valjala. zbezana brez sile pred vsem. staljena, okrepljena s fantazijo v dotiku in besedi brez meja. dihanje je kopnelo in se stisnilo pod veter. nisva se poznala. jaz ne sebe on…je on. in tujec bolj poznan kot lastna roka.

jaguar je teme. vse kar ne more clovek imeti.

neko noc jaguar skoci v vesolje, v oci se mu ujameta najsvetlejsi zvezdi. na njegovo telo za sabo potegneta cela ozvezdja. markiran tako se vrne ,z mlecno cesto na sredini kozuha, s temnejso obrobo in z zemljevidom privlacne mistike ostalega neba, krozi po junglah, pripoveduje.moc ne posedovanja, ne imetja, ne dotika.

moj jaguar se prebuja.

poslusaj, snujejo sanje velikost tvoje moci.a  skrivajo se , kot se skriva jaguar.

poljub s paradiza!

grrrrrrrrrr

party time

in ce kot balon bi letela bi nikdar ne razumela da ustavi se cas v trenutku zalosti. in ce bi ne nikoli verjela, da se zgodi verjetnost 1:100 bi nikdar ne zivela, ker bi se utopila na zacetku toka, ki bi vlekel v svojo stran in bil moj boj bil zaman. tako sem le ladjica na poivrsini razburakanega ali mirnega zivljenja. vlece me vlece, ljudje. in slisim se slisim, kot je glaseno morje ob tem domovanju. ne da rabis prostor da si sam, da ne slisis drugih glasov. potrebujes le ta veter, ki je tu z menoj, sedaj. ta odnese levo, desno stran vstran in te pusti samega v lastni melodiji. orgazem je le beseda. obcutek le stanje. denar le papir. jaz slamica po kateri sibajo razlicni okusi.

nic mi ne manjka. tako hitro se lahko zgodi zavedanje domacnosti. kardelo tuje postane lastno in vreme iz filmov tvoj ritem. no, ne sanjam. ni treba. sedaj!!!

nocoj imamo skupno vecerjo. organizirala sem klobuk magicnbosti, vsi do prispevali nekaj denarja, sla v mesto, kupila stvari, potem pa bomo pekli, jedli, se druzili in se cudili svojemu zivljenskemu stilu, kako resnicno neverjeten je.

ljudje so lahko tako neverjetno lepi in privlacni. kaj vse znajo, brez da delajo cirkus iz tega. kaj vse domisljija pricara, ko ji ne narekujes in jo ne limitiras.

naj vam bodo jutra v navdih, sreca v pogum in mali okus dobre hrane v uzitek.

vabljeni vsi v MEHIKO!

adios!

sonce, turkiz, oblaki in smisla ni

stopala so obarvana tudi med prsti. smeh je nasajen, kokos na dnevnem redu. valovi so utrdili usesa in sol v sunku ni vec neprijatelj. obcutek in poznanstva so neverjetno domaca. me drzi, da bi ostala, ampak me nekaj zeeeeloo vlece v Guatemalo. bomo videli. hkrati sem mirna in vznemirjena. utrujena od nenehnega prebujanja tik pred soncnim vzhodom. me klice sleherni dan na zatikje oceana, da se pomeniva in utrdiva vezi. moje sonce vseh nas. domovina si mi vonj, veter, zemlja, ki me grejes in mamis. ocean je stara mati vsega, ki rojeva in nam mece napake nazaj na povrsje, da jih znova lahko p´reucimo in jih zreduciramo.

steklo okoli srca je se vedno gorece. vidim skozenj in si dovolim pricakovati in delati okoli njega…vendar , vendar. ne se. neeeeeeee seeeee!

Tulum je drag in zelo drag. kopni mi denarni sneg in kaze na skorajsnji konec sezone. vsaj predcasen.

potapljaska dokumentacija in potrdilo posta zdaj zvesti spremljevalec. uaaaaaaaau, uaaaaau, uaaaaaaaaaaau. kmalu dobim slike izpod gladine in colna…malo se malo.

zadnje case sem se veliko zadrzevala v OM resortu, khjer je lasnik soncek italjanske krvi.njam, njam.

trenutno kampiram in tukaj sé vezi kmalu stkejo. sam spanscina me zajebava. sem se lena in kar neosredotocena na njo. guatemala , mala te cakam in opiram nate in na tvoje gostoljubje znanja in ucuiteljev ki ga sipajo v grlo lacnih potovalcev.

smrk, smrk, pravkar se mi je javil n achat Izraerlc, ki sem ga spoznala v Californiji, da je tu! kak sok in je na poti….tako da se beremo!!!!

cmmmmmmmmmok

aja, slikce so gor!

Tulum,Tulum

Koncno! postala bom potapljacica. spet sem odkrila izjemnost cloveske domisljije, ki je soustvarila pogoje za cloveka, da ure in ure raziskuje globine, oblike…luno poznamo bolje kot morsko dno. jutri je na vrsti 2 in 3 potop, ki bo v caribskem oceanu dragi bralci!:)

prvi-vceraj, je bil v jezercku sladke vode, pravzaprav zajezenem delu reke, ki je obdana z mangrove, kjer zivi tudi manta- vodna sirena, kot pravijo temu sesalcu nenavadnih dojilskih navad.  lahko vam prisepnem, da sem se pocutila kot doma, v nekaj meterski globini. ribe v bistrosti vode so me na prvotnem ujemanju, navajanju umirjale in me pahnile v navdusenje. sit, kak nor obcutek. Paola,kolumbijaska instruktorica je izjemna, mlada, energicna in na isti valovni. zato je bila tudi izbrana.

nocno zivljenje je b spremljavi italijanske druzbe ze zapecatilo , prevedril noc v dan in sklenil prijateljstva.

v ponedeljek se dam pod roke norvezanke, ki bo strigla bjondsko glavo in me spremenila. komaj cakam. ceprav sem se ze navadila na dolge…hm..

barve tukaj so tako privlacne, da bi jih najraje vzela za svoj dom. zivela potapljasko zivljenje, se valjala v mokastem pesku z svojo ljubeznijo…ah, ah. tukaj te sanje obstreljujejo..zaradi lepote narave, ki ne spara.Tulummmmmmmmmmm.

slikce nabiram, ampak sem danes pozabila. naslednjic obljubim fotke…

lep pozdrav od soncne Maline