karta kupljena!!

ola!

dan je na sredini, ob 4:20 imam bus, jaz pa se 20 minut stran od kampa brez da bi karkoli bilo spakirano, mirno in malo nervozno posedam za racunalnikom in bebljam s prijatelji. jao, jao.

ste opazili veliko napak v mojem pisanju?:) japs, se mi vedno mudi in tudi tuipkovnice so dost obrabljene in ne pustijo gladkega tipkanja. mi pa prsti letijo in ko jih zacnem obcudovati, se napake vrstijo.HIHIHIHIHIHI..

ok, stvar je v zaletu, sam usedit se se moram na ta vlak potovanja. spet bom malo sama. tega se veselim, kot se veselim ponovnega snidenja s puncami v Gatemali ov jezeru Atitlan. tam bom prebivala naslednji mesec ali kolikor pac potrebujem za bolse osnove spanscine. drzim pesti, da mi bo letelo in bo glava zbrana.

nalozila sem nekaj fotk, TULUM albium naj vas inspirira. vas vabim, da se kdaj zasidrate tu in nadihate, najeste, naljubite tega raja. ki se pocasi ze spreminja v drugo playo del carmen. SIT!!!

naslednjic se beremo iz guatemale, najprej Tikal (flores) potem pa Atitlan.

cmok, cmok

me zanima, kako so kaj moje babnice…. 

poslavljanje

trganje grozdov z lastnega telesa. se cuti tako, bi se tako lahko opisal obcutek?? izguba nekaj lastnega…smasni smo, kako si izberemo ljudi, dozivetja za svoje in potem zaboli. pa vidim, da nic nikoli ni nase. se pa radi oklepamo dobrote in lepote, kar je prav.  kaksne neumnosti smo smposobni ustvarjati v imenu najlepse besede ljubezen, sem premisljevala danes, ko nisem pocela nic drugega razen druzila se z temi lepimi prijatelji in skuhala posebno kosilo za vse. objemi so vsakdanjik. nihce nic noce od nikogar in prav v tem lezi ta moc veze med nami. neverjetno. spustim solzo za to.

in vcasih??

nic nisem vedela.. sem bila prepricana, da so drugi stvaritelji mojih obcutkov in da jih zato nikoli ne smem izpustiti. za klic po pozornosti sem storila marsikaj in v tistem reakcijskem trenutku bila stoprocentna da je edina moznost. dihanje, potrpljenje sta mi bila tuja in iz drugih svetov. teh v katerih prebivam toliko let kasneje.

vec ni tezko pustiti ljubezni da gre drugam, da nadaljuje svojo smer in hkrati ko nadaljujes svojo ustvarjas se skupno. kaksno velicastje razuma, ki se ne upira. ega , ki prizanasa…

grem jutri res?Tito mi je rekel, da se nekateri stavijo ce sploh grem. saj so prepricani da iz tega ne bo nic. v necem imajo prav. vrnem se!

jutri, pojutrisnjem pa KONCNO! ja.

vceraj je bil lunin mrk. sla sem v tamazkal(kot savna z ceremonijo), bila sem obkrozena z lepimi zenskami, gole smo smodile kozo, pele, vpile, se izpovedovale, nato po dveh urah moje izjemne srecnosti, smo se podale po srebrnem pesku do se vedno modrega oceana in zaplavale.  noc svetla, kot v pravljicah, fak. potem pá se ples na beahpartyju…ljudje so se ob polnoci kejtali tako je bilo svetlo..res, ocarljivo.

lep pozdrav prijatelji in objem na zahod!

koncno

slikce iz potapljanja…opis nenega dneva v slikcah…

ponosna potapljacica, jupiii..

madona, danes sem ze celi dan v mestu. zamudila plazo in sonce, mokra stopala…sem pa`pisala in se ob dobri hrani crkljala.

moj bodoci moz dela, jaz pa se odpravljam. zadnji dan v petek.  danes je se ena zabava za moon clips v OM u…tukaj se mi je nabralo veliko znancev, sprehod po mestu je prezet z hej, hej…se vedno uporabljam piskajoci heeeeeeeej! deluje…

presenecena sem nad mehicani. tisti v kampu so postali pravi prijatelji, nasploh`pa so izjemno prijazni, spostljivi, nasmejani in vse zelijo deliti. hrana je drugacna in ob moznostih bi lahko bila bolj zdravo pripravljena, a zato lahko poskrbis sam in se zunaj predajas melosu. eksotiki, ki je eksoticna na kubik. barve so zivljenja moto. stene v oblekah karibskih odtenkov so vabljive in mamijo na vecnost bivanja v njih. preprostost je srcna in pesmi ki opevajo srcne rane delijejo prepricljivo s karakterjem teh delovnih ljudi.

imajo bolj bogato zgodovino kot mi in je ne  oesajo na zvon edinega. cokolada se jim pretaka po zilah in sladkosneda bitja, med katere uvrscena sem sama se dobro sitimo z njimi.

najljubsa jed:qesadilja z guakamole

pijaca:voda z razlicnimi okusi, teqila in pivo.

sladkarija: zavitki s cocosovo karamelizirano filo

sadje:papaja

barva:rdeca

se vedno na mestu

ki ga ne morem zapustiti. pognale so korenine.in to naravnost iz mesta, kjer se je vse zacelo. ljubezen me drzi po konci in hkrati jemlje spanec spreminja realnost…

a je mozno!!!! po vsem kar sem govorila in verjela se mi dogaja. vendar ne morem dojeti. je res mozno, da se ti zgodijo stvari, ki si sijih tako zelel. na nacin, ki si ga bral, sanjal, gledal na ekranu. potem pa zavre kri, v trebuh se naseli prijetna teza pogresanja, medenost misli, presenecenje ob udarcih drugega, ki se kot ti zliva v to neverjetnost.

oba sta zrla sumece valove na se vedno prebelem pesku. objeta in sklenjena v nizki globini, gola pod soncem, s prsti pod kozo. usmirjena drug v drugega, sta spustila ohlapnost plehkih besed in se zvila v golo stvarnost, brez olepsav. tam sta bila z casom, ki ju je vodil in popeljal v skusnjavo raja. zdaj napita teh sokov sta prestavljenih dimenzij onezavescena in ne moreta kaj drugega kot zacudenjue, zeljo po se in vednostjo, da je izjemno in strasno naravno. neizbot v srcu govori jezik, ki se ga ucita. zdaj v daljavi nekje se bliska v ognju nov dom. nova rast v skupnosti. a to je prihodnost , ki je neizbezna.

trenutno plapolam z vejo palme, v polnem luninem siju. blesci se gladina najina in primernost bom zaokrozila v pesem PESEK IN DOTIK- TABU.

tabuji, jaz bi edino sliko zamenjala s kaksno karibsko, ki bi me zdruzila z vami.

poljub

vikend, karneval, koncert, party

moj seznam opravil se je povecal in zacel. dela v stran zabave ne zmanjka. kaj ti poje pticica, pticica sinicka, dobra volja je najbolja, to si pisi za uho, kisle jere mile cmere, z nami vstric ne pojdejo!

se nekaj dni, ha? a li se bom drzala? plani kam dalje od guatemale se vecajo. madona tole bo razburljivo. vam bom pa zaupala, ko se fiksno odlocim moja druzinica prijateljev, se drugi teden razbije na razlicne smeri. vsak gre po svoje. sit. zaljubljena sem v dve punci, slikce sledijo, ko se zmigam in drugic s seboj prinesem kamero..se vedno se prebujam okoli 6 zjutraj , obred pozdrav soncu je reden in capjanje po topli plitvini morja obvezen. pojma nimam kako dolgo sem ze tu. nekaj tednov? zdi se nekaj dni.danes sem nasi pasji princeski Misi kupila ribjo konzervo ta veliko in ji popestrila okus briketov. madona kako nasa skupinica ljudi funkcionira. vsakega posebej bom pogresala. ti mehicani ki tu prebivajo so topli in recimo Martin je izjemen v izdelavi nakita iz srebra, Neto je kot skrbnik, ki ga bom morala prositi, da nosi majico, ker mi ob pogledu zaigra srce:) ,Argentinec, katerega vedno pozabim ime, je kot sladoled, ki bi ga jedel, Charlie in Rosa sta ljubici, ki ju obuzujem, sta me naucili plesti nakit iz vrvic…potem je tu se poseben 13 leten fantic Juan, ki je prevec odrasel za svoja leta in prav posebno obdarjen z intuicijo…pa, joj, sem kar zalostna ko zacnem o slovesu studirat. po mojem da se sem se vrnem. vendar bodo to zemljisce prodali in tako se bodo sledi zasule…

zivljenje, svoja si pot.

no, zdaj pa grem. kopt vedno. da lahko pridem nazaj.

se en placani teden

kaj ko bi me izstrelilo na guatemalo, ker me noge drzijo tu in se ne odlepijo od peska. sit! v riti sem! zakaj! zato, ker je tu zelo drago, jaz pa se obnasam kot da sem zaljubljena in srecna in eh…brezveze. driska sem in ni mi pomoci.

veste prikradala se je tema in pogled mi je zaneslo na desno, cez ramo sem uzrla senco in se ji priblizala. dolgi crni lasje, bele hlace na temni kozi. majski moz. in jaz sem majska deklica. pripadam mesecu, ki nosi ime njegovega naroda. pozdravila sem. zazrl je vame ognja in se mi priblizal. naslonjenih rok na mrezasto ograjo me je presenetil. velik, bel nasmesek se je se rahlo skrcil, ko je pogladil moje prste, mi rekel,pridi na plazo. in sem. tam sva strmela pod kristalnim zvezdnatim nebom. sepetala, se s prsti igrala. jaz anglesko, on spansko in majevsko. nisva poslusala besed. bilo je iz naju in naju kot naneseni skoljki drugih globin navrglo na obalo. nedolzna sva bila. prva in edina. najini sta poti bili nekje skupaj, sva si dovolila ob poljubu iztisniti iz srca. ni bilo dovolj. v kozo sva trla beli pesek, se valjala. zbezana brez sile pred vsem. staljena, okrepljena s fantazijo v dotiku in besedi brez meja. dihanje je kopnelo in se stisnilo pod veter. nisva se poznala. jaz ne sebe on…je on. in tujec bolj poznan kot lastna roka.

jaguar je teme. vse kar ne more clovek imeti.

neko noc jaguar skoci v vesolje, v oci se mu ujameta najsvetlejsi zvezdi. na njegovo telo za sabo potegneta cela ozvezdja. markiran tako se vrne ,z mlecno cesto na sredini kozuha, s temnejso obrobo in z zemljevidom privlacne mistike ostalega neba, krozi po junglah, pripoveduje.moc ne posedovanja, ne imetja, ne dotika.

moj jaguar se prebuja.

poslusaj, snujejo sanje velikost tvoje moci.a  skrivajo se , kot se skriva jaguar.

poljub s paradiza!

grrrrrrrrrr