OAXACA

sila pregreha

sila pegreha v moj svet uspeha.

razlog vec

da ne odidem

in da odidem.

za steklom je lepo

dokler ni prevroce

dokler ni prepekoce.

EDDIE VEDDER

sem naletela na njegovo delo-glasbo za film INTO THE WILD

prebrala besedila in ocena je odlicno.Priporocam!

SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS

kaj se mota po glavi blondinke na zemlji crnine smehljajev, iskrivih pogledov, mehkih besed…

kjee sem in kako sem pristala zopet tu?! pogledujem po zemljevidu in se mi mota po glavi, jeziku kup neugodnih in kontrastnih misli. dokler so bile le to je vse ok. vendar poglej kje sem?! kakor razklana sem obstala s karto za v Oaxaco. nocem se takoj v objem. zadrzuje me nestabilnost na povrsju. utrujena sem od hitrosti premikanja, ki me je zapletlo v svoj kukon. zdaj si delam luknjo da vidim se malo dlje od tega v cem sem.

kaj se slisi?! o mehicanih je emilijon zgodb. belo kozne gospdicne in gospe jih imajo za rokavom in naj vam povem niti ena ni z srecnim koncem. vsi so upleteni v jezik beseed, ki jih vsaka zenska zeli slisati in melost njihovih pogledov baje stopi in oamami se tako trdo streho ledenih gora…kaj si mislim in zakaj poslusam ogledala lastnih dvomov?1 ker sem clovek velikega jezika tudi sama. rada ga podarjam, ker mi trenuteek tako neerece. vendar se stem ne zaobljubim vecnosti in odgovornosti do obcutkov drugega. seveda se reci spremenijo, ko se govor `poglobi in pokaze skupne vrednosti in zelje in frekvence, ki ti nabijejo adrenalin in sreca posprica notranjost misic. sporocilo neznancev je bodi previdna! hm…kak big deal se lahko zgodi, ko vpletas osebne srcke v javnost, male ovcke meces v jezero krokodilov. prisla sem v vednost, da me kaj hitro razbrazdajo stare rane in iscejo bozanje tujcev. ko pa je tako lahko…. o cem pisem????

marsicem. ce ti kakorkoli zasveti pot, je ok. ce ne, tudi.

vcasih see bolezen ozdravi s tem da jo das na kroznik pred lacne plenilce in ko jo obglodajo do kosti, vidis, da sploh ni bolelo, da se te ta kos sploh ne drzi. le predstave o vsem “premozenju” , ki naj bi ga imeli boli.

tako ne vrzem puske v koruzo, priklicem si cisto srce in se odlocim, da grem z njim v dlani. pripravljena v viziji na pravljico, za hrbtom v dlani pa sprejemam tudi obratnost sladkosti.

ker ce ni zivljenjee v poizkusanju zeljenega, v sprejetju najdenega, v dejanju slisanega, potem pojma nimam o cem se to v zivljenje gre.:))

ce pa zapustim siroke besede in se razkrojim na enostavnost potem jee slika taksna.

vrem pod kozo, ker ne vem kaj naj storim. cutim, da zelim svoj prostor in da trenutno potrebujem mir. srecujem vsee te ljudi, gre kot namazano, pa vseeeno, ko lezim v postelji hise teh neznancev mi nori telo in klice po POJDI! tako zdaj grem v Oaxaco, se pogovorit z Urso, mojo ljubo prijateljico. potem Nevem. seem pa spet na zemlji, ki mi je ,sit, res ljuba. takoj sem bolj mirna tu na zemlji, ki se imeenuje meehika. voznja do seem mi jee spletla nova poznanstva.

 par okoli 65 let, ki je skupaj ze 35 in pise knjigo njune ljubezni. zelo lepa cloveka. potem Alice,iz cikaga, ki sedaj zivi v san cristobalu in mi je ponudila bivanje v njeeni hisi, kadarkoli. super! pa izraelec Yuven, nekaj takega..nima veze. 12 ur je steeklo vmes, so morali ustaviti sredi niceesar, ker sem see skoraj polulala.

hi hi. slikce…mogoce ze danees.ali pa kar takoj…

 vulkaN sAN pEDRO     hisa in belgijec

maj in slovenka                 blondinka             iz  san marca         panahajel

meja-nazaj v mehiko

privoscila seem si slabo vecerjo v smislu HAMBURGERJA in POMFRIJA in COCCA COLE…za umret, sem balon, ampak lazje leetim z glavo!:)