tecaj spanscine

Avtor: Nina on marec 14, 2008

v knjiznici na BalderasU se zapirava z uciteljem(alejando, student medicine) in spoznavam, da sem v osnovni soli na usesih sedela ali pa kje se kje skrivala pred urami slovnice. ce je moja pamet zbrana potem bom osnove spanscine poznala bolje kot jedro materinega jezika..no, ja. d ane pretiravam. zaenkrat se le poslusam in se mi bolj zdi, da vse razumem.:)

zivljenje tu mi spreminja obcutek za prihodnost. sem majna deklica sredi zelene jase zibajocih cvetocih bilk. vetric nezno hladi, a ne ogenj ki notranje stene vziga.  kdo bi mi lahko pokazal v slikah moje zivljenje, da bi lahko si sploh upala verjeti , da se mi dogajajo tako lepi dogodki, tako lepa blizina in Nina, ki je odrasla v emocijah. ki se ne vrze v poziralo ljubezni ampak le mirno jadra z njo…

sedaj! sedim  ob kozarcku vina in vode. televizije ne gledam ze celih 6 mesecev in kaj zamujam?! NIC. knjiga me gleda s police in namenim ji pogled. roke pa se raje lepim na tipke in sedaj so mi predstavili se FACEBOOKA..hm..se lazje stopim v stik s prijatelji, telefon me kdaj potolazi v topli besedi znancev in domacega jezika. moja glava pa ze razmislja intimne misli v anglescini. nisem rabila dolgo, da sem pograbila potujoce srce in jezik , ki ni domovina, pac pa sredstvo da me nekam pripelje.

osmi marec letos me je obdaril v rozah, ki so se vedno pred menoj v vsem bohotu vonja in velikosti. lepo je biti zenska z roko rahlocutnosti, besedo igrivosti in pogledom strasti. sprejeta v univers pristnosti si ne zazelim nic vec kot imam. vse drugo je nagrada.

skromnost je rodilo velicaastja. podira prepreke in postilja z mehkobo spanca.

jutri bo zajtrk v postelji z sampanjcem, prsutom( za pregresek), sirom in mangom.

komaj cakam…

cmok, cmok.