POLNA LUNA & TULUM
Avtor: Nina on marec 29, 2008let aviona ura in petinstirideset minut.Oscar trdo spi, jaz oblacno sanjam. nad oblaki je popolno. brezmadezno in vedno se rada popeljem tja. sploh po najljubsem delu, ko letalo zapusti trda tla in ti stisne pritisk v trebuh, JUHUUUU!hrana bljah razen twiksa:). izstop iz letalisce in sveeeeeeeeeeez , vlaaaaaaaazen zraaaaaaaaaaaak!!! mmmmmmmmmmmm..
najem avtomobila, rezervacija ni bila izpeljana z njihove strani, vendar sva vseeno dobila stirikolesnika, ki je zapeljal proti Tulumu, dve uri voznje..spustila se je noc. prispela sva, moji kodri so popustili, nima veze. zavijeva direkt restavracijo kjer so cakali Guillion in prijatelji, skok v srebrnino tople vode, zamahi rok proti luni in vecerja. morske dobrote, nic nisem zbirala, mize so tu rade polne in ljudje radi narocajo v tvojem imenu, vino:odlicno. Mezzanine-divjanje, potem jungla..jutro in ura 11, odpraviva se v trgovino in biosfero(vem, da sem o tem ze pisal, a tu so slike in spomin bolj v ravnici)vozim, po dolgem casuJUHEJse kar dober izgledama, glede na to, da niosva nic spala, pa 30 jih tudi ze imava:) boljse ne more biti, kot da te zaljubljenost gor drzi!!!
izlet s colnomnjam ta zrak, te barve, ki oslepijo, te prisilijo da zapres oci, se odklopis…
juznaquesadillas, priloga, in morski koktajl za dragega, tu zvit v vroco tortiljo.
Oscar je postal lovec na zvezde, ki smo jo kmalu spustili…ocean se je skrcil v laguno z sladkano vodo, mangrove in krokodili, vse to v druzbi dveh spancev, s katerima smo uro zbijali bolano visoke cene colna za dve uri in pol..
sobota prespana, v nedeljo salsa vrtenje do jutranjih ur in slovo..smrk, smrk…
moji dnevi so bili mirni, preziveti v pohajkovanju z Paolo(potapljasko instruktorico in njenim , koncno prispetim Belgijcem-fantom, ki jo cara-fajn poba), pa Tito in Coba, pa Ucelot, Rudi, Sara, Delfin..vecer flamenko glasbe, Acabar, Om in seveda juzne z Guillionom in Pascalom, francozi in italijani so okupirali Tulum… zvecer pa v sotorko posteljo z Misosveci, cudnem fotografiranju in gledanju sopka na telefonu, ki ga je ljubi dal za osmi marec, pa branje njegovih sporocil.. cez dan pa lezanje in soncenje in plavanje in potikanje po mestu.
koncno dan, ko me ob sedmi ponese pred vrata in cakanje na shutule, da grem na letalisce…KONCNO..komaj cakam da skocim v objem…na letalu dobra druzba Nemca, ki je sel okoli sveta in se vraca domov.
potem pa nabijanje srca, nemir in PRICAKOVANJE!! stopam po hodniku letalisca v halo 1A. zazvoni telefon, kje si? TUKAJ, KO ga zagledam v belem, s klobukom, kot da je iz drugega sveta, otrpnemin tih glas vidim te, v telefon. Opazi me, RAzleze svoj nasmeh, dvignem velika crna ocala, jih poveznem na lase..zastrmiva se, obstaneva in samo gledava on z sopkom rdecih vrtnic, v belini, ki ga je odrezala iz realnosti in me z ocmi postavila nad mesto hrupa, bega , skrbi.. obcutek sem postala in rokav je segel do njega , prijel me je…takrat sem odvrgla torbe, on se je zapodil proti meni, skocim v objem in poljubi, z ocmi rosnimi od moci, ki je lepa in taka cista, da mora biti ljubezen ljubezni!!!
nimam besed, sem ljubljena prevec. in ljubim prevec.
grem pripravljati stvari za Manuelov(Oscarjev brat) rojstni dan, ker mu bova za darilo pripravila zabavo!!!Juhej!!
happy birthday to you!!!
sit, se cokoladno torto moram naredit, jaj, aja ni panike, no…to mam v malem prstu, pa sushi, pa mal mehiske, pa malo evropske…ne morem verjeti kako rada kuharsko experimentiram…
vceraj sem nama za poslastico naredila polnjene pomarance s cokoladno kremo in v sredini iz napol zmrznjene kreme izdolbla luknjico in nadevala z mangom kuhanim v pomarancnem soku z baziliko in cilijem. BOZANSKO!!! pa sampanjc pa rozice po tleh na preprogi, ki sva jo kupila v Tulumu, z malo peska, da sva se v mislih prestavila tja…hm…
in vcasih mi kdo namigne, kaj bo ce se neha. in veste odgovor je preprost, vse se neha in ce me je potovanje in zivljenje cesa naucilo potem je to, da ni nic strasljivega v izgubi, samo sprejeti jo je treba in videti, da tam caka toliko se neslutecih dobrin, ki te bodo vedno znova navdihnile in presenetile.cutim velik ponos, da nimam kaj skrivati, da je zivljenje le zivljenje in ti si tisti, ki ga spremeni v pravljico z zeljami, ki jih nikoli ne nehas sanjati. tako lahko dajem 100%, brez pomislekov kaj pa ce…:) je res tako preprosto. iz dneva v dan. tako ti nikoli ne zmanjka moci!
vem, da se kmalu vidimo v sloveniji. mislim, da ze za moj RD. upam, da bom dobila kaj daril, ker za bozic nisem nc:))
juhej!!
oscar ze govori malo slovensko, naprimer :dan je lep kot nina:) jaz ga ucim, pa ko se zbudi me pogleda in rece DOBRO JUTRO my…jaz pa v skok!!:)