kdo bi pil iz mojih rok?!
iz zemlje povlecenih,
v kotu osamevanih,
iz prahu vzdignjenih,
kot sadez cakajocih.
oj, tvoje ustnice
na njih naslonjene.
moja medena kri.
selestijo odmevi
tam dalec, moj dragi.
razgrnil si odejo
z mano legel nanjo
pocakala sva jutro,
slekla cokoladno mejo
in zrla v prihodnost.
tako jasno,tako svetlo.
Ursa,Jerremy in Asha so prisli kakor veter, pretresli , soustvarili nepozabno zgodbo in ob 4 zjutraj, neprespani, s poljubon v dlani odsli.domov. na s, kamor se lahko vrnem sele v juliju. dalec je zdaj moja druzina za objem. in zakon mi prepoveduje da jo obiscem, v najhujsi krizi!!!:) no, ja internet in tel, spremenita marsikaj in daljina se skrajsa na nelocljivost od osebe.juhu…samo brez pretiravanja.
bil je neponovljiv vecer.a najprej smo se
celi dan(ko je Oscar delal) pohajkovali po centru, se vozili z metrojem, busom, do urugvaj ulice, pa san juan marketa po dobre ribe za sushi, pa kafe pause, pa snaki njam dobrotic. mesto …GLAAAAAAAAAAAAASNOOO!!!!!
ulice preplavljene nasmejanih, zalostnih, ljudi, ki te vedno zapazijo, ogovorijo. vabila v obliki klicev ljudi pred trgovinami te vabijo, vsakega posebej. ti glasovi mehike donijo, zvenijo na visji frekvenci, kot slovenski moski dooooom…v ulice se razlezejo teme. ena se nasloni na elektroniko, druga glasbo, tretja art…Mexico city je veliko mesto, velikih ponudb.moram povedati, da mi je zelo vsec. sem pa pridobila eno navado in to je snifanje slane vode v nos, zaradi tega zraka…
domov smo se vrnili pozno, v temi se zadnji nakup, po stopniscu v gnezdece ljubezni, pospravimo Asha v udoben predal postelje, Ursa se mu nehote pridruzi. Z Jerremijem pripraviva riz in narezano zelenjavo(mango, melona, bucke, brokoli, avokado,sparglji,paradiznik,solato)se vrneva za nizko mizico in obsediva na beli mera volnici na tleh ob kozarcu piva in se poglobiva v neverjetno povezanost , ki jo ta druzinica cuti med seboj. kmalu se odprejo vrata in najsvetlejsi nasmeh se razleze po sobi, me dvigne in ponese na krilih njegovih tihih klicev v cokoladni pozdrav. zbudimo zaspanko Urso, se omamljeno osvezimo s pivom in fiesta se je zacela. Oscar je poskrbel se za vino, stedilnik(ki sva ga z Jeremijem malo poskodovala:)), in glasbo.
delili smo zgodbe se zibali v salsa mixih(ima dober okus), smejali do solz, vsak je naredil svoj sushi, potem pa smo ugibali cigav je kateri. njami, sline so se cedile. objemi na vsaki strani mize ljubili v ravnovesju. 10 minut preden so se poslovili smo se sele spomnili, da je cas odhoda. nihce ni bil pripravljen. bili smo zacarani.tako enaki, tako v enostavnost bivanja posrkani.
in obstaja prostor za besedo, za obljubo, za zvestobo, za zivnost, za mir, za …kar na pameti stoji. obstaja dejanski pomen, ki ima krila velikega razpona.
kaj je lahko tako mocno in trdno, da je za vedno. betonski steber, kocka piramide, plasticna zlica..? ? ? ?
neoprijemljiv sunek, trenutek nevidnega casa! OBCUTEK. si lahko zamislis zivljenje brez njega, brez njih?! zakaj potem bi ne imelo smisla posedati pred tipkovnico in se ne spominjati nanj. ga ne opevati, znova in znova nositi na mizo, kakor sveze cvetje v prozorno vazo. za barve, za vonj, za zapolnilo golega ohisja, ki je brez njega le stojalo. povesenih ram, spuscenega pogleda, omahujocih rok, skrivljene hrbtene vrzeli, ki se pod njim naspici v ponos obstajanja. prezetost kosti z njim je kakor zelezna ograja porasla z bogatim brsljanom, ki ze v le na videzni polnosti zivljenja, ponudi prikrite dihajoce spletke majhnih bitij.
in ko si rastel in se bogatil z njim, z vec njimi si gradil vezi preko njega, mu nevedoce sledil, zaradi njega zaupal,morda vse spremenil. ga tolikokrat preklel, zmotil, ostel.klical in nagnal. zrastel si in ga bolje spoznal. in prijatelja je tezko najti. dobrega , ki je vecen?!
obcutek, sem dal ti ime in te pomnozil z dnevi, z ljudmi, z dejanji. pospravil stanovanje in ti ponudil sobo, ki je le tvoja. tako prides in gres. in vcasih, veste vcasih mu pogledam z srcnostjo v oci in me zaobjame, celega. tako obstanem in nikoli ne pozabim. nikoli vec ne pozabim.
se mi takrat zazdi, da je blaznost blizu. v sprejetju take mocne lepote sem sibka palica, ki jo hitro upognes.
vem, obstajas ZA VEDNO ti OBCUTEK, prijatelj moj ,ljubi.
tukaj zaljubljena slovenska rozica, ki se gre, upam da ze koncno,, sedaj ko vem kje je, vpisati v tecaj in koncno zec ablati espaniol…iz Oaxace sva se z Robertom, naslednji dan pa odlicni vecerji, jutranji jogi odpravila v 27 milijonsko mesto Mexico city. po 6 urah je bil cilj dosezen.sli smo v Los Danzantes na Zukalu(restavracija in bar Jaimijevega dvojcka,Gustava). na mizi je ze cakal mezkal. nasejena na stolu s pricakovanjem ljubega, ki ga je noc prinesla kmalu za tem. v smokingu(direkt iz sluzbe) je prijadral , kot mornar, ki sem ga tako dolgo cakala. padla sva si v objem in se od takrat ne izpustila.in poglej me . ugrabljena sem v ladji ljubezni. sredi nicesar. glasovi, obrazi so izginili. ni sledi o preteklosti, nic ni pomembnejse od sedaj. ne zanima me kje je kdo hodil in pocel. drsiva po gladkem kristalno cistem ledu, z dobro oprijemajocimi podplati.
oj, Tulum,Tulum. spremenil si realnost mojega bivanja. spremenjenost, ki se je prej se pod povrsjem borila z osvoboditvijo si udejanjil in jo postavil na prvo mesto. lepoto si dal v besede, v razmisljanje, razbelil strahove in mi dal toplo kozo na hladne dele telesa.
sem slisala, da pa vas tam doli, gori v oci zge belina snega. jupipipi.huuurijakalaaaalaaa.
imam tak hecn obcutek, da vem kaj se bo zgodilo. da mii je jasno.se vam to tudi kdaj zgodi?? da enostavno veste kam greste in kaj vas tam caka??
kok me razpihne, ko pomislim, kako bi sla na kak cvek s kaksno mojo drago prijateljico,,,hm. pa stisnila. kak znan parfum..
no, vse pride.
Mexico city. imam sreco, da ga vidim s strani urejenih vrtov(parkov) Condesa- soseska(razgled iz dnevne sobe.vceraj sem malo pohajkovala, kupovala v marketu, ki je ogromna pokrita stojnica. tam degustirala tisoc sirov in namazov. kupila ogromno svec in zvecer zacarala vecerjo z 6 razlicnimi jedmi. zadela sem v polno. okusi so bombandirali. nakupila sem neko cudno sadje, ki ima okus sladkega mesa(ce to komu kaj pove), ga polegla na kuhano cebulo, zlozeno v harmoniko, na vrhu pokapljala z zeliscno smetano. potem polnjeni paradiznik z avokadom, mandeljni, limono,zelisci, poper in na vrhu incun. pa polnjena kuhana jajcka z dobro gorcico, origano, salsa iz zelisc, jogurta in majoneze in kalcki. kaj se: polnjene in gratinirane bucke z spageti s tuno, koruzo, pestom, pistacijami in vinom, z stopljenim sirom in japalenjom.sledil je polnjen avokado z camarones(niso skampovi repki, ker so manjsi), jagodami,malo smetane, zelisca, peceno na cesnu, rahlo poduseno v stisnjenem pomarancnem soku. mmm…pa solata iz mlade spinace, mladega surovega graha , redkvice, mladega sira, ki sem ga marinirala v olivnem deviskem olju, cesnu, limoni in z mnogo zelisci,dressing iz limone,gorcice z semeni, medu, olivnega olja, popra,spasirala sem se paradiznik in kuhano cebulo. njami. sledili so se sparglji gratinirani z odlicnim sirom. torej 7 jedi. hm…njami. danes zjutraj me je poneslo nazaj v kuhinjo, noro se mi kuha kadar me ljubezen daje. jedla sva palacinke, najprej z sirom, buckami in mlado cebulico, potem pa sem karamelizirala banano, tisto cudno sadje, jagode, robide, jih polila z malo sladke smetane, stisnila limono in narezala limonino lupinico, nadevala palacinki, na vrhu narisla ctice z belo smetano in zapecatila z veliko zlico nuttele, ki se nikoli ni bila bolj slastnejsa kot tu na potovanju, pa draga tudi, no!. vse pa sva poplaknila z sveze stisnjenim pomarancnim sokom.
no, malo za tiste, ki niso zapustili razavajanje borboncic. veliko je za videti v tem mestu. a najprej sola….sola?! fak, nikoli se nisem razumela s to besedo. hmm.
sonce sveti in moram naprej. visina(2400m se mi zdi. ce ne vec. manj pa zagotovo ne) in smog, sta za obcutiti. se moram navaditi. moja glava in sinusi nimajo radi umazanega zraku. sit, je veliko mesto, ko se vozis v njem je neskoncno in na vecini delov zelo umazano. kako nekateri res uzivajo v zivljenju v mestu?! butli!
ne pozabiti, da vas imam rada. tudi ce me vi nimate, ste v riti, ker mam dost ljubezni se vas…hi hi.
cmooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooook, ´pooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooook
sila pegreha v moj svet uspeha.
razlog vec
da ne odidem
in da odidem.
za steklom je lepo
dokler ni prevroce
dokler ni prepekoce.
