Jaime, poroka & rojstni dan

Petek me je prijel za rokav in do vecera neusmiljeno stel ure, ko lahko ovijem roke okoli prijateljevega vratu. Jaime je v mestu in zvecer je vecerja.

Oscar se vrne, malo si pripraviva stvari, kaj morava jutri preden odhitiva se storiti-kupiti in se odpeljeva na drugi konec mesta v Coyacan,San Domingo. Pol ure voznje, parkirava. Dobimo se v kaficu od Jaimijevega brata dvojcka Avgusta. Lokal in na drugi strani trga restavracija sta neverjetno urejena in hrana je njamiiii…

Bla, bla, bla,bla, do nekaj cez polnoc, s Jaimijem si obljubiva kosilo v sredo, se en objem in spat.

Kot ponavadi malo predolgo polezavama, na hitro spakirava in v shoping center. Kupujeva cevlje zame in kravato zanj.

Karkoli se spraviva poceti se sprevrze v zabavo, ki je ne zeliva ustaviti, tako je bilo z nakupovanjem. Na koncu sva dobila tudi novo oblekco zame poleg cevljev, pa torbico, pa njegovo kravato, ocala, flip flope, vreckico dobrot za v nos, ki se uporabljajo v kopalniskih sobah, kavo, sladkarije in zamuda nekaj ur je bila ujeta v uri!!!!

ooo:(:)

Nisva se prevec sekirala, tako se je pac zgodilo. Brz v avto in proti eno uro oddaljenemu mestu vecne pomladi. Temperatura bistveno toplejse od D.F.. roze vsepovsod. Dolinica ujeta med kopicastimi gorami. Je tudi mesto, ki se veckrat pokaze z neverjetnim licem, ki pa sem se mu prenehala smejati ob izpovedi domacinov. Tukaj namrec prihajajo UFO-ti. Leteci krozniki, ki se ustavljajo vedno ob isti gori

spredaj…

noro, ne???? Na vrhu te gore je piramida njim v cast! Bojda ima posebno energijo ta gora..hm, upam, da nekoc splezam gor. Drzim pesti.

Pot naju pripelje do izvoza, najdeva hotel v odrocnem delu vasi, ki ima spa in bazene(vendar jih ne uporabima, ker je spanje potegnilo vse od naju), se stusirava, obleceva in prispeva na BELO LJUBEZEN POD TISOCIMI LUNAMI, BLAGOSLOVLJENO Z SVETO VODO NEBA IN TOPLIH DOTIKOV SONCA!

najina zadnja!!:)

Spat ob uri-pozni!! Prebujena z zamudo…ob treh je kosilo pri njegovih, ker ati praznuje rd, ura sedaj 2…sit! No, se vedno lezima in se stiskava, ugotavljava, da bi lahko zvrnila kaksen kozarec manj…ko so okoncine pretegnjene se en hladen tus, na market jest sveze pecene tortilje z sirom, buckinimi cvetovi…nekaj malega dobrot kupiva in odneseva z sabo.

Cesta pa naenkrat, katastrofa! Toca, ki je pobelila polja in zmedla glave voznikov. Promet napreduje pocasi, najina zamuda raste, midva se pa se vedno smejiva!!! Nekaj je narobe z nama v povprecnem merilu odgovornosti!!! hahahahahahaha

Prideva ,koncno, k njim domov, vstopiva, spoznam strice, tete in se koga..objamem Thomasa-dalmatinca, ki ni pes ampak mali kosmati clovek..

S polnima trebuhoma sedeva in na mojo zalost ugotovim, da ce pojem vse to, umrem..pa ceprav je bilo njaaaaaaaaaaaami..Njegova mami naredi neverjeten mole(omaka s cokolado in cilijem).. bozanski okus…sladice in obujanje slik,en potres, ki je stresal lustre in roze, potem pa pocasi le v lenarjenje, ki naju je raztegnilo po postelji in pahnilo v hitri spanec okoli devete in pol.

naj zgodba tega vikenda:

Prispeva na porocno zabavo, ko pred nama par. Ona enaka obleka kot jaz, on enak klobuk kot Oscar in prav tako oblecen v belo..se gledamo, gledamo, potem eno recemo in plesemo, kot cetvorcki. Proti veceru prisopiha fotograf in nama na vsak nacin zeli poturiti sliko drugega para kot da je najina…HALO!!! A ne vidi , da imam jaz blond glavo, ona pa crno!!!! Ne, ker je gledal klobuk!

ni mi nerodno, eh. veselim se

Verbalizira se ze moj 35 dnevni plan prezivet v sloveniji…koga vse moram obiskati, kaj vse videti, slisati in okusiti…ravno mi je Urska poslala tole lepo fotko iz divjih casov druzenja in ….kaj vas briga!!!!

posluste, jaz sem cist navdusena, kaj takega se ne…mami ti nc ne skrbi, mal mi je imunc padu ampak ljubezen na zacetku je trdo delo in vem,ti bos to razumela:).

JERNEJA, JUHUHUHU, PUNCKO SI NAM DALA…CESTITKE ATIJU-MATEJU, ZA DOBRO OPRAVLJENO DELO…glih pravi cas prudem, da se kaj pametnega zgodi in da se lahko pozulim s to lepo puncko, ker ce bo pol tako lepa kot TAI, potem so Savinjcanke, tako kot Savinjcani opleli….se opravicujem vsem, ki mislijo nasprotno…drzte se evojga, jaz pa svojga…:)

zdajle, letim probat eno obleko, pol grem na vecerjo, pol se grem cartat, p a spat. jutri, ko se zbudim se pa verjetno oglasim, drugace pa po vikendu,,,jutri pride prijatelj iz Oaxace.Jaime..SUPEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEER!, v soboto poroka, v nedeljo mrtvo lezim in se ne ganem..v ponedeljek pa AKCIJA…

daj, no..moram it,,,picka zlicka…
hihihihihihihihihihihihihihihihihihihihihih acihhhh hohohohohohohohohohohohohohohohohohohohoh
hahahahahahahahahahahahahahahaha lala hahahahahahahahahahahahahahahahahahahahaha

KDO JE TAM!

na drugi strani sveta se zaslisal je moj glas. Maco!!! je, slika na skyp, glas iz slusalk, kaksno presencenje. vem,da se slisi spoky, po casu preteklem, a vendar vcasih  je cas potreben in cas je zorenje, da si sploh vzames cas…no, ja. razvozlanje katerih misli prav tako vzame cas. in vcasih je cas tisti bi  ga moral dati na jezik, preden ga sprostis in zacnes vozlati!!! 

 tabuji,  fajn sestankujte. noro je bilo videti Izija,Primoza, Tino,Blaza in seveda mojega dragega Maca…hm. momaj cakam…kar pride, bo lepo in nepozabno! druge ni!

potem je tu se Andrej, ki sva po kaksnem letu in pol spet vzpostavila kontakt. je borec, ki je sel za sanjami..cmoka!

moja ljuba sestricna Jerneja ze drugic ,vsak hip ,pricakuje mladega kricaca!!juhej in naj hitro mine, potem pa ljubezen dolgo drzi. prav tako ljuba Polonca, ki se prvic napihnjenega trebuha drzi!!!

kam se ta pomlad razvija, kaj prinasa!!! nova zivljenja vsepovsod, iz ljudi, ki so lepi in mi poznani. pa poglej v oci ockom, ki tiho v domisljiji prizigajo dobre stvari, zato se jim iz oci tako svetli!!!:)

sem navdusena, ceprav sem malo zbolela in mi trebuh nagaja in glava, ampak danes je tak lep zacetek dneva.. pa moj ljubi,,jaj jaaj jaaaj.

rada imam take dneve , ko me kar nosi in se me nepotrebno ne dotika.

spanscina, moram priznati, lezi v kotu. a Alejandrom sva prisla do stopnje, ko bi se morala nadudlati osnove in to se vedno stoji. me pa daje vest, ker vem, da je Oscar malo zalosten ob tem in zdaj, ko boleham imam idealno priloznost..pa na delo!!!!

pa na kitaro bi se tudi bilo fajn kaj nauciti, poleg knockin’ on havens door..

let’s gooooooooooooooooooo!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

ACAPULCO

kako se je zacelo dvigovati ime Acapulco desetletja nazaj?!

Tarzan je popeljal ta zaliv v svet. snemali so ga v starem delu na pecini, ki slovi po atraktivnih skokih v vodo se danes. 40-50 m visoka skala iz morja nad katero so v 60-tih zaceli graditi hotelske paradize. ki so se pocasi do danes razprostrli cez cel zaliv , hrib in se v drugega, ki je novodobni in za razliko od starega od ceste skrit s palmami in velikimi pravljicnimi vratami, ki obljubljajo zabavo, mir, kjer ne mrdnes s prsti…stari del pa se dviga ob cesti do oblakov, zgradbe nekatere privlacne zaradi oblike in mesto ponoci zazveni v glasbi,, vonju in luci. 

Skoki v vodo. moskost se dokazuje s temi skoki, ki jih pred smrtjo loci le visok val, ki se zvali med tri stene in ustvari majhno o vodnato blazino za pristanek crno barvnih glav.

starost je od premladega do ne prestarega.

Zvecer se odene mesto v barvne luci, ki malo spomnijo na LasVegas, udarjanje glasbe iz lokalov, ki so vecino razpostrti ob plazi in goli pod nocnim nebom, tokrat osvetljenim s polno luno…ulice se napolnijo z avtomobili, zaradi razvlecenosti, ti korakanje tukaj ne naredi dosti, prevozno sredstvo zazeljeno. in seveda polna denarnica!

Najino bivanje pa se ustalilo za vikend na repu Acapulca v vasi, katere ime bo zazvrgolelo kasneje, ob plazi, ,ki ni premogla guzve in naju je sprostila ob glasnem donenju vallov, ki niso docakali mojega plavanja.Sit, neverjetno so bili mocni, v pomoc jim je bil tudi vpliv lune. dva pogumneza sem  ujela, ki sta bila dovolj nora in na zivce stopila varovalcem, ter se podala pod valove in nekako varno priplavala na drugo stran njih, kjer morje mirno pometava. adrenalin je bil ze samo od gledanja.

midva sva se bolj namakala v bazenu, srebala koktajlcke in polezavala v sencnih posteljah na rumenem pesku.

 socni zahod se je nekaj minut pred potopom v ocean spremenil v rdeco kuglo, ki ni sijala, saj se je kakor meglica vzdignila para vode in se gosto naselila nad zemljo. po njami vecerji sva se ozdibala v spalni vreci do malodusja,kjer nekado je zaspal..

da sva si zasluzila tak pocitek in tak obilen obrok je krivo sportno aktiviranje, ki sva ga opravljala v laguni, na drugi strani oceana.

s padci in uspehi, sva se kar malo zaljubila v ta sport, ki izgleda simpl in tudi je, ampak misice naslednji dan!!!! muski fiber, every where!

v ogled pa se nekaj utrinkov iz poti…

odlocila sva se, da kmalu spet prideva in okusiva Acapulco se iz drugih strani…

slike od paradiza

François de Ribaucourt je poslal link za ogled rajskih fotografij Tuluma. kako v resnici izgleda z podzemnimi jezerci-cenote, barvami, ki se vpijajo…
preveri..njam,njam.

kje pa sem jaz??? motovilila okoli…nekaj slik z zabave je na Facebook-u , vendar ne bo veliko pomagalo, ce nisi registriran. zato zgodbica se sledi, ampak kaj, ko nimam moci ustaviti se za dah in poiskati se v crkah za kak dan:)))

cez vikend greva na obalo Pacifika v drugacen raj, ki ga omenjam ze kar zlajnano za bralca,zgoraj..ne zame:).

vreme se je zacenjalo malo stabilizirati po tem hurikanu, ki je blodil cez Mehiko. koncno spet sonce in toplota..

R.d je mimo, darilo uspelo, ceprav ne kakor sem si zamislila, ampak tako je. hmm..vedno te spomni zivljenje, ne pozabi, kaj si se naucil…le nase se je treba zanesti, le nase.in ko sem to upostevala, sem v zadnjem roku naredila romanticno pravljico na terasi zgradbe kjer ziviva. prirocno je bilo namrec, da sva dan pred njegovim rd imela dan, ki je zaokrozil najino poznanstvo na okroglo stevilko..CESTITAMO!!!

danes je petek, se vecerja z njegovimi starsi, smuk v spanec ,se zbuditi ob 6am, kar je tezko , da nama bo uspelo saj sva dva zaspanca, pa proti pacifiku…v valove najmocnejse, v barva ne tako svetle,a z objemom strasti, ki uci.

ni atomska bomba…hujse…slepota je

kaj je nesreca, ko ni sreca!? in zakaj je dvojnost enega stanja mogoca. kako lahko nekdo od zunaj vidi nesrecen obraz, ko se v tebi rise drug?! kdo ima prav in ali je smiselno iskati jedro, srz, resnico. zapletes se mimogrede in izgubis v vse moznih variantah kako sprejeti, objeti kar je okoli tebe, v sebi. skratka kako pogledati na zivljenje.

zivljenje je pot dveh daljic. notranje in zunanje, ki se pleteta v cudne oblike in nikoli ne pocivata. pritegne me car kako zdruziti obe v ravnovesje, da se ne kregata med seboj, ne prevladujeta..

izziv, ki mu se dalec ne vidim konca..smesno, kako hitro se navdusimo in kako se vrne spoznanje, da se nismo zares spremenili, le nekaj novega naucili, vendar tisto kar smo vecji del zivljenja bili je tezko kar naenkrat izpodriniti. pocasi in potrpezljivo..:)ja, ja. ne mi metati besed, ki jih predobro poznam pod nos.

kdaj je izpoved nekoga ali razmisljanje nekoga orozje. takrat , ko nekdo drug izrabi tvoje besede, dejanja in te poizkusa ocrniti, prizadeti, ali je orozje takrat, ko ne verjames vec vase in sam skreiras zrtev, iz sprevrzenega verjetja, da so drugi boljsi in vedo nekaj vec?!

vcasih ne morem verjeti svojemu, tvojemu, cloveskemu talentu pac, kako se oprime sibke vrvi, ceprav ve, mu je jasno, da ne bo zdrzala. in potem gleda nazaj in se cudi..pravi SEM VEDEL, DA NE BO ZDRZALA!!!!spet kmalu se pojavi podobna situacija in izbira , neglede na jasen prejsnji rezultat, je podobna, ker dvom kaj pa ce tokrat bo…je glasen in preglasen. zacne pa se vse pri najmanjsih opravilih, navadah ki jih premoremo.

se opazujem sedaj in zavednost v dejanja, ki jih naredim oz. ne naredim je kristalna. pa se vedno se vstanem in se potrepljam , ah saj drugic pa res drugace naredim, oz. tisto kar me vlece in klice v novo, svezo in zdravo navado spremenim. menim, da bi morali ze otroke uciti tega. ne stalnosti ampak nestalnosti. cemu taksno oklepanje necesa, kar ni naravno. nikjer v naravi, v procesu, ki se imenuije zivljenje ni mirujocega stanja. zakaj potem obujati ene in iste stvari, spreminjati lepoto in moc raznolikosti v rutino, ki se nikoli ni ustvarjala, dosegala harmonijo. ne zares. pomisli. ko se gibljes z mislimi, ko potujes in slisis svoje razmisljanje, misli, kako se spreminjajo z mesti, z ljudmi..niti pomislis ne na slabo. postane ocitno da je stalnica v zivljenju lahko le stik z samim seboj . videti, da ti zivljenje ponuja odgovore, moznosti na tvoje zelje. ampak ne mores jih doseci, prepoznati ce si pri miru. veter moras postati.veter, ki boza nove povrsine, si vpija drugacne temperature, se ojema z barvami druge izraznosti..

obstanek prinese dvom in boj. misli o premoci, o uspehu in izrabitev drugih je le orodje k cilju. boleca pot do navidezno istega cilja. ne pehamo in ubijamo in izkoriscamo , da bi bili srecni, marvec kreativni in nepozabljeni.moralo smo si izmislili, da bi nas varovala pred samimi seboj, vendar je ze prevec obrabljena. vsi zakoni, ponavljanja…vse je izrabljeno. sprevrgli smo se v nekaj drugega in potrebujemo nova merila. zato taksno poseganje v extreme,brutalnosti, meje ,ko se zivljenje neha. ker mora biti vec in kaj je to vec.

cutila smo odprli na polno in postala so premajhna. rez v meso je le primera. vsakdo zmore.ampak rez v duso. nov trend. zavohali smo drugo dimenzijo. postala je na dosegu vsem, lastninje se je ssprevrglo v posedovati neotipljivo. prihodnost je v neotipljivem svetu, ki ga bomo na vsak nacin poskusali materializirati. do skrajne mere. kam to vodi ljudi, ki so prerezali stik, ki ga morda nikoli niso zaznali. sebe popolnega.

vsi vidimo, kako se nas nobena  beseda, informacija ne dotakne vec. svetu grozi crno obdobje zaradi nas, pa vseeno se se vsak dan vsedemo za volan in izpustimo milijone crnih mehurjev, ki rakasto srkajo nas planet na prosto. zato, naj mi ne pametujejo ljudje o svoji skrbnosti in socutju do drugih, ko le pescica ljudi na tej zemlji resnicno ljubi sebe in tisti, ki ljubi ne skoduje. ampak razmislja kako popraviti skodo in pokazati , da se da drugace, da zmota ni zivljenje ampak trenutek, ki ga kmalu lahko popravis…

prevec polni plehkosti se ocenjujemo, pricakujemo in lovimo. mecemo vstran dragoceni cas. ljudem je dolgcas, ne vedo kaj bi. toliko stvari pa nobena za marsikoga prava ni.

ubogi, slepi, gluhi, zlomljeni, predani,neljubljeni. in vedno je krivda  drugje, nikoli plod lastne poti. le dobis, kar od sebe spustis. in govorim o ljubezni, ki se tako ranjeno telo spremeni, ce ONO to dovoli.

po prebiranju, kaj se dogaja po tej nasi nekoc zeleni zemljici pitnih voda in ljudi, ki jim je bilo mar za njihovo zivljenje in niso niti pomislili na rezanje tujega me je zmrazilo in zaboli, ko zaslutis kako ranjen lahko si, ce malo padem na kolena, ce se malo utrudis, v zivljenju izgubis. toliko lacnih tujih zgodb…:((

 a res se ne moremo videti kaj je ZARES POMEMBNO, kaj nas PRI ZIVLJENJU DRZI in narediti nov korak. verjeti , da eden ni vsak in zato naj bo mnozica le odmev, ki  te spodbuja po se vec DOBRIH dejanj..