Arhiv za april, 2008
Avtor: Nina on
april 14, 2008
kaj bi priporocala za ogled v Mehiki!?
res je, da je ogromna in redko kdo si vzame toliko casa, da jo prereseta s pogledom po dolgem in pocez. venadar so deli, ki jih enostavno ne mores prezreti. kot Oaxaca,ki je pestro, dinamicno in ravno prav veliko mestece posejano z ljudmi, ki nikoli ne zapustijo glavne trge in se tam vedno kaj dogaja. ima polno majhnih in skritih prostorov z zivo glasbo,, kjer se plese, je in pije pivo in mezkal!!potem je potrebno iti do obale pacifika,(npr.Mazunte), kjer se sivo rjav pesek z majhnimi in idilicnimi mesteci spremeni v pravi exoticni dopust.. briljantnost barv, ki jih obljubljajo raji na fotkah pa so deli ob Caribskem morju(Tulum,moji najljubsi).. ker je zgodovina tista, ki te sele napolni z obcudovanjem vsega kar ti pride na pot, od nakita, umetnosti, ze samo navdih nad ljudmi, ne mores prezreti velicastnih templjev , piramid. Palenke so meni ljube, jungla okoli njih z divjimi in glasnimi opicami, ki kraljujejo nad tvojo glavo v visokih krosnjah.rastlinje je bohotno in velicastno. cela pot od San Cristobala(vredno ogleda, njihove okoliske vasi staroselcev, obisk cerkva z njihovimi obredi zgodovine na tleh krscanskih cerkva.) do Palenk je razburljiva in ponudi kar nekaj naravnih lepot povezanih z vodo. slapovi, tolmuni ki te osvezijo,spocijejo in navdajo z novo energijo. Vera Cruz je definitivno zanimiv, ce se podas v junglo in njene vode. jezero Catamaco, ogled z colnom, do opic na malih otockih, do turisticne trdnajve, kjer se se sedaj izvajajo dolocenimi obredi, kjer lahko sodelujes,se odpocijes, razvajas z njihovim mineralnim blatom ali obcudujes kje vse so snemali znane filme. kar nekaj jih je.
no, vec se pa sedaj ne spomnim, ker sem vceraj bila na zabavi do 9 ure zjutraj in mi mozgani ne delajo najbolje. vec o zabavi naslednjic, ko se spravim dobiti se vec fotk, kot sem jih ujela sama v tistih borih petih minutah poguma, da sem vzela fotica iz avtomobila. zaupam le, da je bilo NORO!!!! costum je uspel, bila sem Lollypop in pripadala mojemu Elvisu, juhuhuhu.
prilepila bom fotke, ki mi jih je poslala Paola od zadnjega snidenja v Tulumu, naredil jih je njen fant. TLUM;TULUM;TULUM;TULUM;TULUM;TULUM.
malo za pozo, malo za res!!!he he he
aja. cujte ljudi, Mexico city je fenomenalno mesto, ce bi le nekaj naredili s tem umazanim zrakom. to je edino, kar te odvrne. drugace pa je prava meka in domacnost mi ni tuja.
cmoka,cmoka..
Avtor: Nina on
april 9, 2008
ob 11.45pm je pridrvel domov. cel zadihan in neustavljiv izdavil, da jim je uspelo. predsednik je prikimal in ne samo to imel je govor, ki se je dotaknil zgodovine. na zelniku te cudovite glave so zrasle besede, ki so se iz zvocnikov televizijskih sprejemnikov razlegle po sobah ljudi te ogromne dezele.
v smoking so bili vpiti vonji vina in cigaretnega dima, skocila sem nanj, ga poljubila in ga vprasala ce si zeli kaj posebnega…pogledal me je z vso svojo iskrivostjo, ki je tako mocna, ceprav telo utruja dan za dnem po toliko ur…delo iz pravih virov sebe je nenadomestljivo. me posadil na beli stol ob pultu in rekel:tisto posebno, ze imam!
nalila sem mu viski na kocke ledu, ga razredcila z vodo kot ima rad in mu zraven ponudila cokoladno torto z vrtnicami. mojemu heroju!
dobila sem vlazne oci ob njegovem gorecem razlaganju, njegovi veri v to kar pocne. politika, ki mi je vedno smrdela in je bila vse prej kot nekaj v kar bi se splacalo dati malo paznje, videti, da se v njej skriva gomila ljudi, ki si zelijo spreminjati nepravicno, slabo v bolje in pravicno. njegova stran tega organa je tako bojevito v boljsi jutri usmirjena, da se me dotika in si ne morem kaj da bi ne zacela spreminjati ostarelega mnenja.
ura je bila 6 zjutraj , ko sva se odvila iz naslonjaca in zvlekla po spanec na drugo stran stanovanja v posteljo. tam se kaksno uro ceblala preden stisnjena zaspala. pticki so peli, ljudje so korakali po stopniscu proti izhodu in naprej v sluzbo. midva pa v svojem casu nepremagljiva.
ob 10h se je dvignil, komaj, a se nasmejan kot vedno in pocasi odsel novim zmagam naproti. dvignila sem tezko telo in se zalivala pod tusem z mrzlo vodo. vroce je! srce mi aritmicno nabija, zlozena tu na belem kavcu, zagledana v sopek soncnic in odejo iz tuluma, na kateri se tako rada pretakava z besedami v enkratnost komunikacije, ki deli in veze. inspirira , uci in sprejema.
hmmm…
pocasi se grem prebudit z gibanjem po telovadnici. danes moram nakupiti veliko stvari za zabavo.Grem z Rodolfom, gospodom,, ki skrbi za celo stavbo, kjer ziviva. fajn gospodic, tudi njegovi druzini sem spekla eno torto.:)
ste vedeli za poizkus, kako se struktura vode spremeni pod dolocenimi vplivi misli, ki ji jih namenis?? neverjetno in dokazano. kadar so misli pozitivne, kot ljubezen, hvaleznost…izgleda to malo jedrce vode kot snezinka, ko ji namenimo sovraznost in jezo se spremeni iz kristalno bele, popolne, v zamazane nepravilne oblike…
so informacije, ki spremenijo zorni kot pogleda na stvari, ki izgledajo malenkostne, nepomembne in predvsem prevec prevsakdanje, preminutne, da bi se jih lotili razumeti.njihov pomen in vpliv na to kdo smo in kako funcioniramo. zakaj se nam dogajajo stvari ,ki se nam dogajajo. kako priklicemo situacije na naso pot…
kaj,kdo kreira zivljenje!? NORO ZANIMIVO DELO.check it out!
priporocam ogled dveh delov dokumentarnega filma WHAT A BLEEP!?DOWN THE RABBIT HOLE
Avtor: Nina on
april 9, 2008
padem nazaj v zavest in spoznam, da smo ze 8. aprila. pa kako za vraga mi uspe tako nevideti cas, dnevov. saj se vsak dan normalno zbudim okoli 9. in grem spat nikoli pred 1 zjutraj. torej kje sem????
Poleg Oscarjeve naklonjenosti sem si uredila se eno rutino-telovadbo. na jogo se nisem uspela priti, ker je v urah, ko jih prezivim z ljubim in mi je to bolj vazno. sem pa sprejela tek na masini v zaprtem prostoru, kar mi je vedno zelo smrdelo in mi ni imelo smisla. zdaj celo uzivam in 40 minut gre brez problema. se prej ogrevanje na neki cudni stvaritvi, ki je podobna steperju, pa fitnes z izredno prijaznim osebjem in tam so nabildani fantje, ki ti posvetijo toliko pozornosti kot pri nas zasebni trenerji, te vodijo, vzpodbujajo, raztegujejo zategnjene misice in sploh se pocutim tam kot doma. po teku tus, savna, tus, kosilo, vcasih mi uspe, da se z mozekom skupaj udeleziva teh opravil in vam povem ni bolj mikavnega kot videti svojega dedca mokrega od rekreiranja, njami.
ujela sem se v misli, ki so umaknile prvinsko sreco. spoznala sem namrec, da vec ne potujem ampak tukaj sedaj zivim. premikanje , ki ga ni, je udarilo z praznino in z rutino okolice, Oscarja. ker veliko dela, me je odneslo in v mestu take velicine me je stisnilo pri srcu in porajala so se vprasanja kaj za vraga pocnem!!!! pa sem tehtala in pred sebe izlila dejstva , zelje..
to da se ne morem sprehoditi ob reki ali po trati brez ,da me obkrozajo ljudje me je dusilo..ampak ljudje, tale telovadba me je zmigala in ljudi ne opazim vec na motec nacin. spoznala sem, da je to mesto in ta priloznost lahko pravo odkritje zame. potovanje vase v meni najtezje predstavljivih pogojih. in tako so se dnevi verjetno izgubili in hitro odsli izpred mojih oci. spoznavam nove ljudi, lahko recem svoje ljudi, ki nimajo veze z Oscarjem in to mi je pomembno, ker pocasi cutim , da je tu zacetek lastnega zivljenja. le zame. neverjetno. te moznosti okoli nas. moc misli, ki ustvarja resnico pred nasimi ocmi. vendar ali je to renica ali le ideja o resnici, kajti vsak ve kako se stvari lahko hitro spremenijo, kako se zamenja misljenje…in to je zivljenje. resnica je morda le misel, ki jo vzamemo za trdovraten madez na obleki , ki ne gre dol. kako se oklepamo tistega kar mislimo, da vidimo, mislimo da cutimo. vse je le stvar izbire nekje globoko v nas. kako priti do tega mesta. najprej sprejeti vec strani ene situacije, dejanja…to je dobra strategija , ki jo z poslusanjem in opazovanjem hitro odnese v darilo , ki smo ga iskali. biti skromen sam v sebi in razumeti, da se vsak trenutek naucis nekaj novega in zato postane prednost ce se podas v prihodnost z vednostjo, da si pravtako neumen kot pameten.
pocasi sem prihajala nazaj v dih, pocasen in globok. sedaj spet brstim in pokam od energije(ubogi, papaya moz, meni, da bi morda sla 2krat na dan v fitnes:)))
v soboto bo zabava dveh rojstnodnevcev, med njima je tudi ime Oscar, komaj cakam dekoriranje terase, ki ima sijajno idejo. malo me samo skrbi, ker se sedaj nevem katera znana osebnost naj bom!!! sit! ne dobim nekoga da bi nekaj zasil, niti masine, da bi si sama(tukaj namrec ljudje nimajo doma nic, niti vage za kuharske dobrote, niti pralnih strojev, kaj sele sivalnih,eh..),rental placi pa so oskubljeniin tisto malo kar imajo je drago in za en drek! Oskar bo Elvis, kaj pa JAAAAAAAAAAAAAAAAAAAZ!!!:)
ce ma kdo idejo, naj se javi…se je nekaj casa!!!!
se kar sem divje zaljubljena, roze , pozornosti, in vec kot bi kdaj pricakovala.,od cokoladnega moza tudi, se pravi , da vse stima.
aja, komaj cakam da pridem domov, da vas poscipam, izljubim in se znorim z vami…ja, ja, se vedno mi spila in novost v tem je, da je to lep del mene!!
juhej in se beremooooooooooooo.o.o.o.o.o.cmok!
Avtor: Nina on
april 3, 2008
Jutro me je prebudilo v svezo energijo, v tako prijetno usmerjenost, ki sem jo ze potrebovala. veliko mesto mi vzame duso, ne glede na to kako prijazno in prijetno je. veliko energije se steka v teh nevidnih kanalih in senzibilnost me je udarila po nosu, danes pa je zasijal obcutek, da je vse v najlepsem redu in prav taksna je prihodnost moje trdnosti.
najprej zajtrk granola z rdecimi sadezi maline(ta sadez se me je najprej prijel zaradi imena, nedavno pa sem sele odkrila kako neverjetno bogat okus ima. doma smo jih namrec vedno zobali kot krave travo, so pac vsepovsod, no sedaj tudi ker me tu vsi klicejo malina, pa sem si vzela cas in se poglobila v okus. je namrec sadez , ki zapolni vse spektre okusa, kakor mavrica barve. omamna je, zapeljiva na pogled, socna in ravno dovolj trdna za med prste in mehkoba skozi katero potrkajo semenca je pravsnja brca v jezik, da ne lenari),jagode in rumene banane, pobeljene z jogurtom.
hiter tus, v sveze oprane in zlikane modre hlace, soncno majcko, pas in gremo v QI, sporto rekreativni center, ker mi je dragi podaril mesecno karto.vpis in ogled. kak je lepo, najprej zjutraj grem na jogo, potem plezanje. imajo uaau obsezno ponudbo, tako da sem se navdihnila z zeljami kaj vse moram izprobati. pa masaze, pa savna, pa se vse je zajeto.NORO! hvala, Oscar!mmmmm
sledi,
na rondoju nadaljujes po Amsterdamu in potem zavijes levo pa zagledas park, ki je najprej sencna oaza miru kosilarjem iz vreck ali doma pripravljenih jedi zavitih, polozenih v plastiko. parcki s poljubi objeti in nic vec prostora zame!!!!sit!
hodim na drugo stran proti umetnemu ribniku, ki je danes zeval posusen beton in le zaplata luze na desnem robu je morala zadostovati za goskice, racke in golobe.
racja zgodba bo z malo besed, z veliko slik in umetnij, ki jih premorejo neljudje. Se obnasas kot goska!!! vam povem, da zdaj razumem, ko to besedo uporabijo v slabem smislu.
je pa vseeno lepo slisati te primere v zivljenju, iz narave , ki je vecini ljudem ze cisto tuja.
biti goska pomeni imeti ob sebi veliko istovrstnih prijateljevin velik izrastek namesto nosu, ki so ga ljudje oznacili z KLJUN!
moras znati izgledati brezhibno, urejeno perje, vedno siroko razprte oci, ki ne blikajo in vedno v pripravljenosti za KODAK TIME. ko pa se hrbet fotografa obrne se pokaze druga osebnost teh navideznih angelov naj razlozim:
najprej je bila goska, potem velike oci in sline iz kljuna gosaka, pa lov na gosko tega hormonsko napolnjenega gosaka, ulov, z vso tezo na micno gospodicno in JUPI gosji karakter vsi na tistega , ki je na tleh, kljuvanje in skakanje brez nadzora, KAOS. med tem, ko se na drugi strani nekateri ne zmenijo in hladno opazujej, kopajo ali spijo..hmmm,
racji dan me odnesel z novimi spoznanji o goskah in racah na klop, kjer se prismeji Argetinski fant 31 let z lepim nakitom, padeva v debato in seveda kupim uhane nato pa mi naredi se lepo darilce iz zice, stojalo za palcke v obliki sonca na vrhu piramide.
dnevi postajajo toplejsi, se vedno si nisem kupila cevljev, nikoli pa ne pozabim na mango in avokado. danes bo guakamole fiesta, ker imava na pultu 10 avokadov!! vedno kupujeva iste reci, hmmm..
Avtor: Nina on
april 1, 2008
JE MRMRAJE PELA
MELODIJO ISTO ZMERAJ.
A KAJ BI DRUGEGA POCELA
KO NA KONJU JE SEDELA.
nedeljski dan, od druzine velike stran v zelene smreke, vonj rumenih cvetic, jaz in on. se kamenje je drobilo pod kopiti svetlih konj, v visinah nad 3000 metrih nasla sva spokoj, zadihala pljuca, v poljubih je bil drugacen sok. adrenalin, smeh, pesem, stisnjena drza rok…mmmmmmmm, kako disi in v ustah qesadilja se topi, med prsti sir spusca se v prt, rdec in malo umazan se od prej. nepoznanih ljudi, ki so kot midva za toplim soncem prisli, dan si vzet zase, ker nekaj moras dat nase!!!:)
v dezju sta zakljucila,v noci z SEX in LUCIJA(full dober film)spet na sam vrh pravljice stopila in danes v ponedeljku, maloo drugace kot vsi, sanjavo prezivela. vsak po svoje a skupaj.