.. da sem nekoc bila obupana, izgubljena in neverna. vse zaradi izgube nekoga, ki sem ga zelela imeti za vedno..bil je izjemen, me zacaral in po dolgih skupnih letih odsel. odsla je tudi moja volja po upanju in razocaranje, samota, jeza, so bili baloni, ki so dvigovali moj `pogled na svet. ves nisem te takrat spostovala, zivljenje, videla, da gres naprej, da njegov odhod ni moj odhod in da se mi zivljenje ne neha, le spremeni. pa kako spremeni!!! potem ta moj glas in crnogledo spoznanje, da bi najraje ne zivela vec tu na tvoji zemlji, kjer nimam moci iztrgati iz ljudi kar mislim, da potrebujem od njih niti, da iztrgam iz sebe. na silo  mi nisi dal nic in nic nisem mogla vzeti. zadusena od slabosti, od groznih misli, ki so spremljale vsak dan sem se zavlekla med slabe izkusnje, v prepad, kjer je edino pred mano bil se gol zid, za katerim ni bilo nic.

po skoraj dveh letih sem se obrnila od tebe, sila, ki si me zaletavala v ta zid. odkorakala sem drugam, v neznano. nakup karte in soocenje kdo sem bila, kaj postajam in kaj vse sem lahko.

da se mi sedaj kolca ob spominu na tiste hude case ni nic kaj cudno. obdala sem se z ljudmi, ki jih ne zmajejo slabosti. ne naglas. in tako sem se naucila delovati drugace. vem za misli, ki so slabe in nikoli ne bodo zares odsle, vendar jim ne dam jezika, ne dam jim rok in tako kmalu gredo dalec in njihov glas postane sibak, bolj glasne postajajo dobre strele, ki me dajejo v to novo okolje. in temu lepemu cloveku, ki mi je pokazal novo stopnjo ljubezni. sem mislila, da sem najvecjo ljubezen ze dozivela. pa ni tako. je bila velika in najvecja, za tisti cas.

sedaj sem zrastla in tako moje dojemanje, dajanje in razumevanje. zivim z najvecjo ljubeznijo mojega zivljenja.

ce se pogledam nazaj, in bi si lahko v tisti cas dejala kje bom, bi niti ne mogla verjeti. 

temni oblaki odvzamejo razum in zbrcajo srce, da ne more govoriti. 

koliko ljudi s pametnimi  nasveti, namigi ti pride na pot,a le zmignes in se namrdnes nad njimi, ker ti nevoscljivost, da drugim navidezno gre bolje, tebi pa nikakor ne, te ustavijo pri tem poceni napredku, ki bi ga lahko dozivel, ce bi uporabil, kar ti drugi podarijo. zastonj!!!

dnevi kar tecejo. enako sedaj kot prej. cas pa se vseeno zdi drugacen.

in zakaj bi delila izkusnje, ce ne zato, da bi vlila upanje.

knjige, ki so bile prebrane v tistih hudih casih so mi pomagale. bile so zgodbe s koncem, ki ga nisi pricakoval. bile so zgodbe, ki so govorile o zivljenju v zivljenju.

rada bi spomnila, da se vsaka se tako grozna situacija v zivljenju SPREMENI.

enako velja za dobre. vcasih se obrnejo v slabe in potem spet naprej v dobro. kolo minljivosti. kolo sebe.