SKOK S PADALOM

Avtor: Nina on maj 19, 2008

 

ne le, da me je zivljenje ze nickolikokrat preplavilo z adrenalinom..izgleda da nikoli ni dovolj. pa je bil zabaviscni park le ogrevanje za veliki finale, ki sem si ga ze dolgo zelela…in glej ga hudica, je spet pokazal male rogece, me z Oscarjem na mestu kapitana, uro in pol stran od doma, do 35 stopinj vroce zemljice, kjer cakajo letalca, dve papige, par okoli 70 let, ki ti pod nos pripravi papirje za potrditev skoka na lastno odgovornost, nekaj poizkusov kako bo stvar potekala v zraku in GREMO v letalo,popeljal!!!!

en dva tri in smo se odlepili. strah se je dvigal po kosteh do srca, mi nabijal razseznost do grla, ko sem enostavno zaplavala v misel, kako noro bo postati ptica!!! pa dobim znak(1.) se ulezem v polozaj in ze me ni bilo!!!!!!

obcutki:brez primere, uzivanje, lahko sem se sprostila, jadrala z glasnim smehom ob presenecenju, kaksen razgled,sila jadrajocega padala, krozenje ob potegu vrvnega volana in prehiter konec..ob lepem pristanku sem si zazelela SEEEEEEEEEEEEEEE!

hmmmmmmm…eh, nimam kaj vec rect, bom nekaj zase zdrzala, da me ne izpusti navdusenje…z nedeljenjem se vcasih kaksna stvar notranje krepi!!