TU SEM!!!!

Nabrusen je noz, steklenica je odprta, disi po mimosi, na pultu dva kroznika ,na njima zvita papirja posnedenih sendvicev iz Frutas Prohibidas, zadnja kapljica se je scedila iz slamice sveze stisnjenega soka. v enem plasticnem loncku zelena pena se visi in se susi, v drugem oranzna usedlina sadnega sladkorja..mmmmmmmm….stari nov okus!

Danes sem preuredila stanovanje, vsaj dnevno bivalni prostor, kjer me lepi na sedala ,najvec.
Se mi zdi, da sem dala eno roko v nov zacetek.
Obcutek je popolnoma drug.
Pogresam svojega Zlatkota,ki me je zapeljeval s casom po cesti, pa zlobudranje po telefonu, pa uro, ki mi narekuje bejzi v sluzbo!!!!!!!!!!!!

Tu so stvari nespremenjene, kot da bi ne sla. sploh je moje potovanje sedaj bilo potovanje v cas nazaj in naprej. dva linearna zivljenja, speta v kito mojih obcutkov. spomini so tabla, da obcutki prepoznajo kam,komu pripadajo…

13.08 spet grem za 3 tedne, spet bo neka nova dimenzija mlela notranjost, ki venomer isce oporo,varnost. Ursa in Californija vabita in jaz letim sirokih kril.

Z Oscarjem sva zacela laufat po parku blizu jezerc (chapultepec),gradu.. Da me dviga narava, da dviga in razteza moja pljuca v dobromiselne smeri ni skrivnost in tek mi je postal potreben kot med na vrocih palacinkah. prvi kilometer greva skupaj, potem oscar odbrzi,jaz pa v svoj bolj zadaj urjen tempo.
po 4 km sem zavila iz potke na travo in se zadihano raztegovala ob jasi gostoraslih visokih dreves, kukam okoli in s krompirjevim izrazom(kot da nic ni, pa vseeno ti pise, da ves da delas nekaj narobe) zavijem skozi ograjo,ki je to jaso kolicila in varovala pred..hmmmm,…takimi kot jaz????
ne ,ne …izkazalo se je, da si z robckom lahko obrisem krompir z obraza, zadiham posteno in se prepustim gredicam barvno cvetocih roz, ki jih je nekdo skrbo nastanil v samem osrcju drevesne jase. na sredini pa oltar, Guadalupe, umetne roze in ……….TISINA…. spet sem bila s srcem na dlani. ko me ob takih dolocenih trenutkih ob takih dolocenih mestih zapusti telo se cutim, kot da me samo vesolje lize v telo in da je nekaj v slutnjah, ki mi ne dajo miru…

tam sem sedaj nasla oazo, ki me ukrade.

kmalu spet. vmes dolgo nic, prej vcasih prevec…a se vracam!!!

juhej!

cas je za akcijo

Da mi kdaj ne bo zal!!

za nikomur, za nicemer, za seboj!
Prispela sem v Frankfurt, ustavljena na letaliscu zaradi cilja, ki ga zelim doseci,pa mi ure kako letajo jeklene ptice narekuje CAKANJE.DOOLGOOOO!
Kam me nesejo misli, na vse strani. nimajo obstanka. imele so ga nekoc, za neko obdobje. Zacela sem brati Siddharto(jadri moje srce se polni in ti si kriva za to.hvala za kup knjig.:) in sem ze navlecena od besed, se bolj kam merijo in kako utripajo v meni, ko jih pozrem. listi so prehitevali glavo. nekaj vec razume to. in kje sem se prej obotavljala?!
pripravljala na nekaj, kar sledi. ker ce sem ze zacutila odlocitev, ki pa mi je prikrita, vsaj razumu in custvom, potem sem na poti necesa, ob kar se riba Siddharta. pravijo, dobis kar potrebujes. in odgovori so ,ce imas vprasanja. vsaj namigi. kam,kje in zakaj ne!
Trnova pot, trpljenje in vzgon srecnega vetra. nasprotje. eno ,ne obstaja brez drugega. in logicno je, da je potem v glavi nic. le zakaj bi sprejeli nic?!?!
ko pa lahko imamo vse! A je zmeda. nekam smrdi vse, ko se pozenes v vse. nekaj pika in grize, prsti so ozuljeni in nasmeh je grenak.(le nasmeh je bolj grenak,kdo je ze prepeval to? drzajeva???ja ja. nekaj iz casov, ko so gentlmani se odpirali vrata, gosposkim damam, ki jim ni kolicina denarja vzdigovala pete ampak ponos,zavednost, da so zenske in to zelo pomembne, tisti vezni clen, ki ga moske horde lovijo, da se v popolnost prebudijo.

nisem zmogla vec naprej. korak je bil predolg in jezik presuh ,da bi poklicala. sesedla sem se na klop, priprla oci in zrla le v popacene postave, ki so se prepogibale in pobirale, plezale s tekocimi stopnicami proti zgornjim etazam, zlobudrale zaposlenim na drugi strani pulta ali nepremicno lezale. en kot, ena druga poza.
v wc-ju je cuden vonj. toalete majhne in stisnjene, polozila sem prevec papirja na obroc skoljke,si sezula cevlje in jih zamenjala za bolj udobne in si vzela nekaj, v temnini, osamevanih minut. na nic nisem mislila. bila zadovoljna in potesena. ni se mi utrnila ena zelja, ena sla po raziskovanju ali po necem vec. a nekaj minut za tem je vse to odslo. premisljevala sem o,o,o,o,necem, kar bi rada vrgla iz sebe. o necem kar me dusi in se sama v to past lovim. imenuje se pricakovanje in zahteva tega velikana je moj mlin na veter, ki se vrti brez vetra. ima spomin.

zenske smo necesa vredne in to ni DENAR!!!! smo bele pike na travi. tam bi bilo bolje biti zelen.ampak ne me hocemo belo!!! pa saj res.kdaj in ce se sploh kaj naucis!!!???

ker beri zgodovino, poslusaj jo iz ust staresine, gledaj jo iz blizine, nije! nije poti, ki bi ucila,da bi kaj naucila. samo tisti, ki ubirajo po svoji pameti nekaj zgradijo, si nekaj podarijo. kdo ce ne sam,bo naredil naslednji korak. kdo me bo objel, res objel iz dna duse srca,ce ne tista ista roka ,ki te udari, takrat ko ze itak pades na tla. SAMI!!!lastna roka je metla in smet!

jaz pa bi rada bila poet. in bi se rada ucila brez da trpim, brez da sem nemir.

da lahko bi beseda, ki jo zapisem zarisala ta moj svet jasno in naglas. ker vec od tega ne poznam. zelim si iz dna srca imeti moc vecjo od preteklega dejanja. in dobre misli nasajene v mozganih, brez da jih lovim in iscem.

rada bi bila dobrega srca. navzven!

Sonček :)

Ha,hi ja!!!

V Sončku sem sedela, si tiho mrmrala in opazovala. zasedena na stolu v biroju res naj nasmejanih in sproščenih ljudi, Polona,Lea,Jasna,Primož,Dubravko…Res ste FAJNI!!!!!!

Če kdaj kam si zaželite,v SONČEK prihitite, kot recimo Primož in Tanja, ki se bosta kmalu sanjsko razvajala na meni ljub način…daaaaaaaaaaaaaaleč stran!!!

Danes je Četrtek. V ponedeljek grem. Še vedno iščem nek prevoz, ker Vlak je too much dolg in zakomliciran, avtobus info ne dobim. Letalo ima pa malo neugodne ure in me je strah da zamudim. edino,, mi roji po glavi je, da nekoga naserjem in plačam stroške…:)

Če še kdo ni zasledil, to je taka prikrita prošnja, če ima kdo čas!!!! ja,ja, že vidim. da gledate na koledar in računate…Povem vam, da je izvedljivo, samo javi mi in se zmenva!!

Spet nisem vseh videla, vse se zmenila, plane od malo nazaj izpolnila. ne vse. a kot minute, tudi jaz grem naprej. Oscar je daleč, dogajanje na drugi strani mu ne da nobene drame v glavo, kar si ženske ustvarjamo(al pa tud če le jaz) kjerkoli in kolikorkoli sem zaposlena. Najraje bi zgradila en lep zid, ga pravljično pobarvala, zvrtala luknje, vsadila vanj obešalnike na njih pa obesila občutke. potem bi šla do kakega lovca in prvič v življenju te puške ustrelila nekaj , kar bi se edino moralo streljati. OBČUTKE!!!!

Po opravljenem delu bi se usedla, poklicala prijatelje, šla na pir in z novim dnem začela dvigovati pločnik ob MOJI cesti ustvarjanja!

No, a že gre kdo v FRANKFURT????? Ja, dej! potem pa mi kr email poslji, da te pokličem!!!

Nekaj v meni se je nekaj odločilo.Kmalu se mi bo razkrila ta odločitev še pred oči in srce. Veliko se je zgodilo pod tem navideznim mirovanjem.Seveda odgovor delim z vami.

Urban, v paru si lepši kot kdaj koli prej. In morda se zdi da sva si daleč stran ampak to ne drži. V meni je veliko tvojega. Si mi vedno na strani stal! lupčka!
Lea, odprla si se kot marjetica, z sončnim jedrom in tisti zajtrk je bil presenečenje.ROBI,ROBI, nadvse zanimivo podajanje misli.
Urška M., si pravi metulj in travnik pred tabo je velik, vzemi si čas, srce ti bije v pravo stran. In , ko verjameš, se vse obrne v dobro stran.
Primož Š, preživela sva nekaj minut , ki jih nikdar ne bom pozabila, tista izpoved na pikniku, ko si me stisnil pod rebre.Hvala.
Polonca Š., tako kot raste v tebi Max, tako rastejo metri na sprehodu, ki ga bova enkrat prehodile!!!ja ja
Izi, Tina je Tista ta prava!!!:)
Tina V., nisem te poznala, zdaj pa noro te vzljubila, si moj vzor, kako se ljubi, kako se v življenju gre! rada te mam, ostani v stiku!
Marjan, kak razcep,ha?? ne bi si mislila, ampak vsak ima pravico, da dela kot si želi. Vse naj,naj, lupčka.
Jadri, s teboj bom še udarila eno izza mize.Čutim. Veš, da si izjemna in večkrat se moram brati s teboj, ker me dvigaš GOR!
Mira, zdaj pa si na strani, kjer se obraz v žarečga spremeni, kjer ženska materna krila dobi…A ni noro!!!! Komaj čakam, da dobim slike in hvala, zadnjič pogovor je ustavil čas!!
Tanja!!! divje, je tvoj komad!!Ha ha. Ti si na tisti strani življenja, kjer se smeh smeha dotika in slabo vmes sploh ne zadiha!!cmoka obema s Primožem.
Katka Cu.Libre, modra, sijoča, z ušesom ki ne obsoja, pogrešala te bom. Imaš način, da vstopaš vame in spreminjaš dvome v vero. Posebna si!
Teddy Cu.Libre!!!Vsak ima svoj merilec in svoj sprožilec. vsak svojega. morda se ne zmenva toliko, se pa dobro zbodeva in od smeha umreva..:)
Primož R., Tebi bom vedno hvaležna, da si vzel ljubo Vali za svojo in mi sedaj ponagal še do te rešitve. Super si!
Jerneja O., najlepše otroke imaš, vsaj dokler ne splezajo iz mene moji!!!!:) Res ste prava srečna družina. lupčka vsem 4.
Lenja, ti si pa ena edinih, kjer je močna beseda dejanjem kos. Veselim se tvojih naukov in dela s teboj, se bolj pa spoznavanja in bližanja. Z Saškotom sta nezamenljiva! cmoka
Veronika, hvala za možnost dela, da je čas bežal ovrednoten. Pazi nase!

In moja najbližja,Maco & Adela.
Adela, glej, cel svet se lahko razgrne med nama, sto let razlije po nama, pa še vedno bova takšne kot že od začetka, fak, noro te bom pogrešala!!
Maco, včasih se mi zdi, da sploh ne veš, kako blizu te imam..včasih. in z daljino se ta bližina do tebe niti malo ne spremeni.Rada te mam,ja,ja.

KJE PA SE SKRIVAŠ?

Poglejte, prvič uporabljam šumnike!

V hrbtenico,  po sredini tunela hrbtenjače se je zarastlo steblo, kako slovenska sem. In na vprašanje, če je ta slovenska korenina,skrita v zemlji zavesti plevel ali dobra agri rastlina, ki daje dobre poganjke in le malo tistih, za katere bi bilo bolje, da ne bi pognali!?!?!?!

No!!! Saj ne , da šimfam. sploh ne…ampak ne morem kriviti,obtoževati ljudi, ki so mi blizu in jih maram,ZELO. Je lažje, če  udarim po nečem, kar je vsem skupno in s tem še potolažim druge, ki vedo za slabo seme v sebi in ga zalivajo.

Najbolj me ubija, ampak res fizicno grize v telesu,VARANJE!!!!

Fack!!!Saj sem bila vedno del tega sveta. A sem opazila, da sem to spustila iz spomina in videla rožnata življenja. So namrec ljudje, ki tega ne počnejo in imajo močno vero v ljudi, za katere se odločijo. Torej si verjamejo, verjamejo v svoje odločitve in se zavedajo, da le vztrajanje in čas prineseta rezultate, lepe,sočne jabolke na tem domačem drevesu.JA JA JA!!!

No in sem pozabila. Zdaj sem tu obkrožena z zgodbami, dejanji, ki me režejo, ker …no, kaj naredim. naj razložim.

Vzamem prijatelja na mizo in ga gledam iz vseh strani. Najprej odmislim, da ga sploh poznam in ga poslušam, gledam z svežimi očmi. potem vidim iskre, pa ljubezen, pa predanost…pravzaprav jo le slišim,kar se dokaže kmalu. Pustim si biti prevzeta in navdušena. Nato si predstavljam , da bi jaz bila samska in bi se med nama , hipotetično, zbudila ljubezen.

POstala bi par, si verjela in sploh vse bi štimalo…

Pa ga pogledam istega človeka sedaj z pravimi očmi, kot je. je moj prijatelj. in odprt z svojimi skrivnostmi, ker je pač moj prijatelj. in resnica je bežeči zajec, ki bi rada ustrelila.Zakaj? ker je ta prijatelj vse nekaj drugega, kot zvesti, predani ljubeči partner. on VARA in to z ponosom. brez slabe vesti.

isto poslušam od žensk…poročeni, dolgo v vezi, samski z poročenimi, obratno…vsi poznajo resnico, vsi poznajo bolečino, vsi vedo, da s temi dejanji sprejemajo vednost, da uničijejo svetost in globino najlepšega dara, ki ga predano srce napumpa v občutke, ko pripadaš v duši in  s telesom. in bralci, to nima nobene veze z svobodo. a o tem bom pisala drugič , o posiljeni, izrabljeni besedi SVOBODA.

Kdo je dober v mojih očeh? nikakor ne tisti , ki lepo misli. Ampak tisti, ki dobro DELUJE!

Žalostna sem, da je tako in borim se sama z seboj, da ne pozabim manjšine ljudi, ki Deluje in ne le misli v pravo smer, da jih ne pozabim, da me krepijo, ko se utapljam v vodi ukradenega časa.

Zdaj premagujem strah, da se mi še kdaj lahko zgodi tisto, kar je tako zelo bolelo. odlepujem ta listek iz table prihodnost, ta tabla mora vedno ostati prazna besed , obsodb, pricakovanj. mora biti prazna, ker nič je vse.

vse pa je vrv, ki se imenuje VERA vase

Nina Malina

zgodba se zacne 25. maja. tista ta surova.  izklesavanje  pa se izpuli iz tega malo kasneje.

in kot se za zgodbo spodobi ima tudi ta svoj konec. nisem cudezna v smrti in to me disavi z  nekim vznemirljivim okusom odlocitev, ki mi perejo sedaj mozgane in se jim se vcasih upiram, ampak kar gradim s tem je le, zapor. prav zanima me koliko ljudi mora imeti glavo zaposleno sleherno minuto, drugace sama zakoplje lepe cvetke pod prst crno rjavega obraza Zemlje in mi mece zgnitke v trebuh, okoli srca…jaja. zanima me to, koliko od vas se tako vneto zapreda z enostavno zastavljenimi zivljenskimi zilami.

KAR KUJEM-OBUJEM!!!!

GLEDAM NAPREJ IN SE GLEDAM OD ODZGOR, KAM MI TO NOSI KORAK, ZAKAJ NE MORE BITI LJUBLJENIM ENAK!!!???

enostavno je biti dobrodusen in navdusen do drugacnosti v ljudeh, ki te ne bozajo golega, kikaterih stavki ne stresejo do kosti…ja,ja. spet kimam in se zanimam, za eno stopnicko na lestvi dojemanja, ki pa nekoc je ze pod stopali bila. pa sem slepa pristala zdaj spodaj ob lojtri, ki se ne zmeni za moje zalostne poglede ampak nemo stoji.

no, saj vem kam grem. vedno naprej. molim ne vec, mesena sem postala in zato verjetno sla do sem. kaj mi je storiti. Ne Obsojati. sebe, ljubki, sebe,ne!!!

Katka, je zarela, ko je o preprostosti zivljenja govorila.Teddijeva Katka, posebna punca, ki ji je mladost vecno dana. lupcka,Keti!!! in hvala da si mi nastavila uho, povedala tako iskreno od zivljenja in ne od sebe. nekateri resnicno premorejo zivljenje v besedah. jaz svoje potovanje po njemu. drugega ne vem in ne znam.

Adela mi stoji spet ob strani in je moja majska smarnica

je pa nekaj novega zopet prvic v meni. v isti casu sta vstopila sreca in zalost. res mi je lepo biti tu in res sem zelo zalostna da nisem tam.vem, da je normalno in vsakdanja. nima veze. v meni je ena cev in v njej se topla in mrzla voda ne mesata, ampak teceta druga ob drugi.

ljubim. cmok