Nina Malina

Avtor: Nina on julij 8, 2008

zgodba se zacne 25. maja. tista ta surova.  izklesavanje  pa se izpuli iz tega malo kasneje.

in kot se za zgodbo spodobi ima tudi ta svoj konec. nisem cudezna v smrti in to me disavi z  nekim vznemirljivim okusom odlocitev, ki mi perejo sedaj mozgane in se jim se vcasih upiram, ampak kar gradim s tem je le, zapor. prav zanima me koliko ljudi mora imeti glavo zaposleno sleherno minuto, drugace sama zakoplje lepe cvetke pod prst crno rjavega obraza Zemlje in mi mece zgnitke v trebuh, okoli srca…jaja. zanima me to, koliko od vas se tako vneto zapreda z enostavno zastavljenimi zivljenskimi zilami.

KAR KUJEM-OBUJEM!!!!

GLEDAM NAPREJ IN SE GLEDAM OD ODZGOR, KAM MI TO NOSI KORAK, ZAKAJ NE MORE BITI LJUBLJENIM ENAK!!!???

enostavno je biti dobrodusen in navdusen do drugacnosti v ljudeh, ki te ne bozajo golega, kikaterih stavki ne stresejo do kosti…ja,ja. spet kimam in se zanimam, za eno stopnicko na lestvi dojemanja, ki pa nekoc je ze pod stopali bila. pa sem slepa pristala zdaj spodaj ob lojtri, ki se ne zmeni za moje zalostne poglede ampak nemo stoji.

no, saj vem kam grem. vedno naprej. molim ne vec, mesena sem postala in zato verjetno sla do sem. kaj mi je storiti. Ne Obsojati. sebe, ljubki, sebe,ne!!!

Katka, je zarela, ko je o preprostosti zivljenja govorila.Teddijeva Katka, posebna punca, ki ji je mladost vecno dana. lupcka,Keti!!! in hvala da si mi nastavila uho, povedala tako iskreno od zivljenja in ne od sebe. nekateri resnicno premorejo zivljenje v besedah. jaz svoje potovanje po njemu. drugega ne vem in ne znam.

Adela mi stoji spet ob strani in je moja majska smarnica

je pa nekaj novega zopet prvic v meni. v isti casu sta vstopila sreca in zalost. res mi je lepo biti tu in res sem zelo zalostna da nisem tam.vem, da je normalno in vsakdanja. nima veze. v meni je ena cev in v njej se topla in mrzla voda ne mesata, ampak teceta druga ob drugi.

ljubim. cmok