KJE PA SE SKRIVAŠ?

Avtor: Nina on julij 11, 2008

Poglejte, prvič uporabljam šumnike!

V hrbtenico,  po sredini tunela hrbtenjače se je zarastlo steblo, kako slovenska sem. In na vprašanje, če je ta slovenska korenina,skrita v zemlji zavesti plevel ali dobra agri rastlina, ki daje dobre poganjke in le malo tistih, za katere bi bilo bolje, da ne bi pognali!?!?!?!

No!!! Saj ne , da šimfam. sploh ne…ampak ne morem kriviti,obtoževati ljudi, ki so mi blizu in jih maram,ZELO. Je lažje, če  udarim po nečem, kar je vsem skupno in s tem še potolažim druge, ki vedo za slabo seme v sebi in ga zalivajo.

Najbolj me ubija, ampak res fizicno grize v telesu,VARANJE!!!!

Fack!!!Saj sem bila vedno del tega sveta. A sem opazila, da sem to spustila iz spomina in videla rožnata življenja. So namrec ljudje, ki tega ne počnejo in imajo močno vero v ljudi, za katere se odločijo. Torej si verjamejo, verjamejo v svoje odločitve in se zavedajo, da le vztrajanje in čas prineseta rezultate, lepe,sočne jabolke na tem domačem drevesu.JA JA JA!!!

No in sem pozabila. Zdaj sem tu obkrožena z zgodbami, dejanji, ki me režejo, ker …no, kaj naredim. naj razložim.

Vzamem prijatelja na mizo in ga gledam iz vseh strani. Najprej odmislim, da ga sploh poznam in ga poslušam, gledam z svežimi očmi. potem vidim iskre, pa ljubezen, pa predanost…pravzaprav jo le slišim,kar se dokaže kmalu. Pustim si biti prevzeta in navdušena. Nato si predstavljam , da bi jaz bila samska in bi se med nama , hipotetično, zbudila ljubezen.

POstala bi par, si verjela in sploh vse bi štimalo…

Pa ga pogledam istega človeka sedaj z pravimi očmi, kot je. je moj prijatelj. in odprt z svojimi skrivnostmi, ker je pač moj prijatelj. in resnica je bežeči zajec, ki bi rada ustrelila.Zakaj? ker je ta prijatelj vse nekaj drugega, kot zvesti, predani ljubeči partner. on VARA in to z ponosom. brez slabe vesti.

isto poslušam od žensk…poročeni, dolgo v vezi, samski z poročenimi, obratno…vsi poznajo resnico, vsi poznajo bolečino, vsi vedo, da s temi dejanji sprejemajo vednost, da uničijejo svetost in globino najlepšega dara, ki ga predano srce napumpa v občutke, ko pripadaš v duši in  s telesom. in bralci, to nima nobene veze z svobodo. a o tem bom pisala drugič , o posiljeni, izrabljeni besedi SVOBODA.

Kdo je dober v mojih očeh? nikakor ne tisti , ki lepo misli. Ampak tisti, ki dobro DELUJE!

Žalostna sem, da je tako in borim se sama z seboj, da ne pozabim manjšine ljudi, ki Deluje in ne le misli v pravo smer, da jih ne pozabim, da me krepijo, ko se utapljam v vodi ukradenega časa.

Zdaj premagujem strah, da se mi še kdaj lahko zgodi tisto, kar je tako zelo bolelo. odlepujem ta listek iz table prihodnost, ta tabla mora vedno ostati prazna besed , obsodb, pricakovanj. mora biti prazna, ker nič je vse.

vse pa je vrv, ki se imenuje VERA vase