TU SEM!!!!

Avtor: Nina on julij 30, 2008

Nabrusen je noz, steklenica je odprta, disi po mimosi, na pultu dva kroznika ,na njima zvita papirja posnedenih sendvicev iz Frutas Prohibidas, zadnja kapljica se je scedila iz slamice sveze stisnjenega soka. v enem plasticnem loncku zelena pena se visi in se susi, v drugem oranzna usedlina sadnega sladkorja..mmmmmmmm….stari nov okus!

Danes sem preuredila stanovanje, vsaj dnevno bivalni prostor, kjer me lepi na sedala ,najvec.
Se mi zdi, da sem dala eno roko v nov zacetek.
Obcutek je popolnoma drug.
Pogresam svojega Zlatkota,ki me je zapeljeval s casom po cesti, pa zlobudranje po telefonu, pa uro, ki mi narekuje bejzi v sluzbo!!!!!!!!!!!!

Tu so stvari nespremenjene, kot da bi ne sla. sploh je moje potovanje sedaj bilo potovanje v cas nazaj in naprej. dva linearna zivljenja, speta v kito mojih obcutkov. spomini so tabla, da obcutki prepoznajo kam,komu pripadajo…

13.08 spet grem za 3 tedne, spet bo neka nova dimenzija mlela notranjost, ki venomer isce oporo,varnost. Ursa in Californija vabita in jaz letim sirokih kril.

Z Oscarjem sva zacela laufat po parku blizu jezerc (chapultepec),gradu.. Da me dviga narava, da dviga in razteza moja pljuca v dobromiselne smeri ni skrivnost in tek mi je postal potreben kot med na vrocih palacinkah. prvi kilometer greva skupaj, potem oscar odbrzi,jaz pa v svoj bolj zadaj urjen tempo.
po 4 km sem zavila iz potke na travo in se zadihano raztegovala ob jasi gostoraslih visokih dreves, kukam okoli in s krompirjevim izrazom(kot da nic ni, pa vseeno ti pise, da ves da delas nekaj narobe) zavijem skozi ograjo,ki je to jaso kolicila in varovala pred..hmmmm,…takimi kot jaz????
ne ,ne …izkazalo se je, da si z robckom lahko obrisem krompir z obraza, zadiham posteno in se prepustim gredicam barvno cvetocih roz, ki jih je nekdo skrbo nastanil v samem osrcju drevesne jase. na sredini pa oltar, Guadalupe, umetne roze in ……….TISINA…. spet sem bila s srcem na dlani. ko me ob takih dolocenih trenutkih ob takih dolocenih mestih zapusti telo se cutim, kot da me samo vesolje lize v telo in da je nekaj v slutnjah, ki mi ne dajo miru…

tam sem sedaj nasla oazo, ki me ukrade.

kmalu spet. vmes dolgo nic, prej vcasih prevec…a se vracam!!!

juhej!