Prislo mi je na uho!!!

Avtor: Nina on avgust 22, 2008

Ugrabljajo ljudi, pridejo s taxijem pomoci in te zasuznjijo, da pijejo tvoje prilive s kartice..
In ce se kdo sprasujem, kam sem odjadrala zadnji cas?!?!?!
UGRABILI SO ME!!
Sicer ni zgodba za v casopis. Ugrabile so me podle miselne lisice in mi pile voljo, predvsem pa vzele focus. Vem, nic ni novega. Nina malina je pisalna misel. Moski so opredelili blog na zenski koticek.Verjetno zaradi receptov. Morda, ker se ves cas opiram in se vodim pod nadzorom neoprimenljivega sveta. A, A, A, Kdo si upa, kdo zna spremeniti miselni obroc v rumenega, plasticnega v tistega,ki smo ga ze kot otroci vrteli z boki, pa z rokami, pa dobri so risali spirale in jemali duh nerodnim…kje si bil ti in kje jaz.

Blestim. moja aura je vijolicno rumena, oci imam modre in v sencah velikih his se vcasih zazdijo sive. A ni jim para. Edinstvene so, kot je edinstvena zaceljena zareza globoko do kosti ,na desnem stegnu, iz otroskih dni. Edinstvena je hoja,ki me razdaja pogledom na ulici, edinstven je nos, ki povlece oci za sabo na kako drevo razprtih rdecih cvetov sredi parka, ali pa dlan, kako edinstvena je ta dlan,ki se me drzi.Kadar se pogladi ob kozo cokoladnega moza, postanem X enacbe, katere resitev je on..moj,moj cokoladni moz. Edinstven je dan,ki se mi vedno vrne.

Kam pa se pride,, ce se nikamore ne gre..vse, kar se kdaj je zgodilo je ostalo za vedno zivo. Imam dokaz,bila sem tam..No, ne v vasih prigodah, v mojih in morda tvojih..ha hi hec je za res.
kako se zares hecamo in za hec glave rezemo. Edinstveni smo.

Edini.

Edina.

Edino,

jaz se poznam.
Edino v meni je ta raj.
Edino ti si lahko ta, ce posezem do tja.
V edinost odlocitev.

A kaj na koncu imam.Svojo edino odlocitev, a tebe ze zdavnaj ni na tej strani sveta,,Ali vidite, kako je lahko lahko? in ali cutite kako je lahko tezko.
Tksni smo, v razumu pozabili odlocitev, v dusi pa nastavili na ohromitev.

Rima jemlje moc besedi in daje prednost prisegi. da bom pisala , da bom nekaj obvladovala.

Mrzlicno iscem sluzbo.Izgleda , da 6.09 zacnem uciti v privat soli Anglescino la la la..
zdaj bodo eni vzdihnili, drugi se s stola prevrnili, eni zaploskali, jaz pa ne bom naredila nic. imam nekaj zamisli, vem kaj bi rada pocela. malo sem le dojela.
Medtem ko sem pisala CV, se mi je obrnila percepcija na moje zivljenje.. kako zelo je vredno. Zalil me je topel obcutek samoovrednotenja. Ceprav mi skrinjica lastne vrednosti kaze vedno manj, se je sedaj morala predati in zapreti.
Potovanje me je res utrdilo, moja glava ne pade vec dol, ceprav se zaziba. Spet moram priznati navdusenje nad zivljenjem.Spet morajo demoncki, ki bi me radi opeharili srece, zamenjati kanal jamranja.

Edinstvena sem. Edinstven kamen. Edinstvena roza. Edinstvena magija tega zivljenja.

Poiscite ogledalo, dajte mu sliko,ki jo bo pomnil!!!

poljub brez obljub :*