Ljubezen. Si dovolj?

Avtor: Nina on september 11, 2008

Noc je noc , kakorkoli obrnes. V njej je luna, zvezde, sanjarije. Pod njo na Zemlji ljudje, na oknu rjavega okvirja pa dekle. Utripa ji srce z utripi zvezd, ki jo nosijo po grebenenih najlepsih sanj ljubezni. Noc za nocjo predaja se na istem mestu. Tam ne tik taka cas, ni opozoril nevarnih planjav in sumi so skrati prijetnih vrlin, ,ki ploskajo ob stisku zob, ko v mislih z ljubim leti.

V noci lahko si vse.

Pridejo leta, pridejo ljudje in ljubezen, ki se prime, okusi in slisi. Moski, drugacni od nje, jo vznemirijo, ji dajo trepet v trebuscek pod prsa, ki so prenehala zoret. Zavaja se, pije, od sanj v sedaj. Trenutki so vecni in na vidiku izgleda vse prav.

A kmalu se spremeni, dobro v jok odleti. Izguba velika, razocaranje pod rebra pika, kakor zelo iz zeleza, razum ne pusti, ker ne razume, nasmeh na ustnice. Kaj se zgodi?! Spet se vse spremeni! Cas je zdravitelj, prijatelj resitelj in zivljenje spet se novo zazdi. Gres nazaj v visave tiste sanjave. Se vera zbudi in ti novo ljubezen nameni. Pa vendar ali lahko bo ljubezenn dovolj, sedaj, ko se mi je prikazal demon, ki ni le od mene in le za mene. marvec za oba in ne najdeva kam?! Ker gledava vstran namesto vanj?!

Dala bom vse, si pogumno priznala in le v najlepse verjela…

Ja ja…v pravljicah stojijo zli duhci, jih ne vidis, le cutis in cez cas se prebudis.. Morda pa so vse le slabe sanje in tako si le oci pomanem in pri VERJAMEM ostanem. Zakaj pa ne?!