it has been a while..aha :)
Avtor: Nina on november 24, 2008
Nekaj se vrti namesto kazalcev, nove smeri
Bil je vikend nazaj, nepozaben, kako je sijaj. Ena carobna hisa slikarja Gironella, sin svetovno priznanefa slikarja, ki je svoje umetnine ovekovecil s stvarnimi 3d recmi.. njegovo telo ima36 let, njegove kretnje in oci 5..ima zivljensko zgodovino akademske druzine,ki ga je opecatila in naredila edinstvenega in njegova ekonomska damica povecanih dojk, ozkega pasu, nasladnih kretenej in nekaj zmotljivih lastnin karakterja, rahlo prikritih.
Fernando, ki je pravkar koncal svojo prvo knjigo, ima posebne tipalke na telesu in zaznava dimenzije, katere drugim so zaspale…poseben je. Njegova , vedno na smeh nataknjena Marta..ja ja, rada jo imam in vedno bolj je jasno, da nas tiste nemehiske ljubitelje te dezele, ki ostajamo v njej, veze nekaj mocnega in z majhno tezkostjo pisanega..Midva, ki sva po viharjih, ki so vstopili v ta mehki in nezen svet ljubezni spet na obali iskrivih luck in si zeliva bolje, dalje..:(in it is life, what can i say!!
vceraj zabava pri Marti na terasi z istimi ljudmi plus se Eche, ki je prisel brez Mayan, mislim, da imata hude tezave, bil je tako zalosten in ze zadnjic na kosilu med njima nekaj ne tece tekoce, pogledi gredo vstran in nekaj zaustavlja brezskrnost potezam na obrazu. San Juan, producent, direktor…ustvaril svoj prvi celovecerni film, moz, ki bo morda “slucajno” ustvaril tudi mojo bodocnost…sedaj pobira nagrade s filmom po evropi in se veseli Cannesa..je tak, ki ne upirja oci v ljudi, ne isce in kakor, da njegov ogenj spi..a ha ha ha, kaksna traparija, ko se besede srecajo in teme ujamejo na istem pladnju, te opece ta goreca klada neizcrpnega uma, kako gleda naprej, kaj vidi v sedaj in kako preprosto se dotika giblje z vsem kar lahko bi bil..je kakor srce poniznosti…izjemna lastnost, flirtam z njo. Njegova arhitektka Monica, ki me je najprej malo dol pustila z vtisom, a je bila kriva situacija in sedaj nama je pel jezik, naju z vinom hladil in nekaj se iz tega, tistega recenega BO!!!!!
Danes zvecer pa nas je nekaj idrvela v teater pogledat UN BUEN CANARIO!!!! gledaliska igra Johna Malcovicha..ljudje, UAAAAAAAAAAAAAU!!!! vizualizacija na odru iz majhnega neverjetno, ucinki premikajocih sten, ki so tvorile sceno in prijekcije so bile skrbno izbrane kakor dobri mehiski igralci..nisem razumela marsikaj recenega a dojela vse skozi emocionalni kanal, ki nam je dan, socutje in izkusnje so mi dale vse kar sem rabila za dojetje in bila prevzeta kakor vsi ostali spansko govoreci obiskovalci. malcovich, se je na koncu pridruzil na odru in dvignil mnozico v stojeci polozaj, ploskanju ni bilo konca…
v cetrtek smo se z Oscarjevo druzino odpravili v Avditorijem, kjer smo si ogledali CARMINA BURANA, kjer se je znana melodija izpod zibanja orkestra in velicastnega zbora obogatila se z novodobnim plesnim spektaklom..neverjetno, le akustika je zaskripala, ker je pac ni bilo…no ja, resitelji so bili plesalci, ki so posrkali skoraj svo pozornost…
Malcovich, je postal nekaj kar si je potrebno bolj pordobnogledno vzeti cas in raziskati..njegov um je na mestu..juhuuuu
cmok in pozitivo na dlani!!!!
