Oscar je dolgo sanjal o tem maratonu..sproscenost, njihov sloves…ni kaj posebej za povedati, kot kar ze veste..:)

priletiva v Mijami, ko zaradi cakalne vrste zamudiva letalo in cakava na naslednjega 7 ur… za znoret, s to vizijo v glavi, kako sva na plazi, pijeva koktejl in samo buljiva v nekaj novega s siroko odprtimi ocmi… pa nisva.. jaz grem v trgovino in nakupim revije in sladkarije, ki me vsaj za nekaj trenutkov spravijo v boljso voljo.. Oscar mi zaspi na ramenih medtem , ko mu prebiram Aladina, ki mi ga je med poplavo drugih dobrih knjig za v kovcek dala Jadri.

Koncno prispeva v Monte bay na zahodnem delu otoka kjer ugotoviva, da je Nina zapravila prevec dolarjev in ne more placat vize, kartice pa ne pomagajo… pa me mal pridrzijo, da se Oscariño odpravi v bliznjo poslovalnico in cel zdelan ob 11 zvecer prikaze svoj malo nejevoljen izraz in jo pihneva v taxi in po 1.5 ure prikazeva v Negril, v hotelu Tree house, kjer se spakirava v sobo in razlekneva… naslednji dan hitro v akcijo s koraki do plaze, UAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAU barve , spet barve, ki jih ponudi Tulum(ga neprestano omenjam , vem)a se bolj svetlo turkizno… neverjetno.. omamljena pocasi do prijavnic pa po vreco s stvarmi,ki ti jih podarijo za tekmo… Oscar je bil mal zivcn, ja ja…no, ni glih priznal, ampak se v zivljenju ni letel 42 km in zadnje 10 dni nisva glih sportno blestela..a vendar zdej sva tu in pripravljena na izziv.

Osvezila sva se s pivom RED STRIPE, svi ga pijejo, tukaj tud vsi kadijo in seveda neprestano prodajajo..pridejo do tebe in RESPECT;MAN!!!! ali JA MAN!!!! za umret od smeha,kot v filmu :)… nisva veliko zapravljala, zvecer sva sla na vecerjo za vse sodelujoce v maratonu ogromna pasta party(seveda sem pozabila fotica, ja ja) tam sva se nabutala z odlicnimi in raznovrstnimi testeninami, pa hitro ob 20 v posteljo…A kot za hudica, je prav tist vecer imel en komar zabavo okoli najinih uses, mal sesal vecerjo iz naju in prizgal zaskrbljene jeze…no od spanja ni bilo veliko..ob 4 se zbudiva, posesava nekaj pomaranc, ki so jih pripravili v hotelu in ze sediva v kombiju,ki naju je zapeljal do mnozice nasmejanih in komaj cakajocih tekmovalcev..se vedno zaviti v globoko temo so zareli obrazi ob premikajocih, svetlecih plamenov iz bakel..,na desni je bil visok oder z regi bandom(seveda) in afriskim plesom etiopijsko izglednih plesalk…super vzdusje, pok in gremo…ob cesti bendi, muzika, pijaca, navijaci.JUHUUUUUU…16 km sva tekla skupaj, potem sem jaz morala obrniti za 21 km, ljubi je tekel dalje zadrla sva se se le I LOVE YOU, se zasmejala in obrnila prsni kos stran od iste smeri..Tako zabavno se ni bilo med tekom celi cas nazaj sva se smejala, govorila z ljudmi,…potem soncni vzhod na najini desni je bil vijolicno rdec,  cist nerealen se je dvigal nad junglastim zelenjem v daljavi…UAAAAAAAAu , se enkrat.

prisla sem na cilj 2 uri in ena minuta, nc prevec utrujena, edin stara se ne cist poceljena kita v kolenu je spet skelela in mi vzela korak takoj,ko sem se vsedla na stol tus sotora..kjer so te namakali v hladne gobe , ti svezili pregreto telo.. potem sem vzela banano, pomaranco in pivo..ja ja..kokos ni prisel do mojih ust, pivo pa, ja ja..odracala sem do hotela(je bil blizu po plazi) se, preoblekla vzela fotic in ga sla cakat na cilj…po 3 urah in 56 minutah je priletel, nasmejan s svojim  Jamajka trakom v glavi in po osebni slavi ki sva jo pila, se ohladila, najela motor in odbrzela v notranjost raziskovat tiste slapeke in cudovito naravo. slikce bodo pokazale, ja ja

kljub utrujenosti, nisva mogla v posteljo, pod zvezdami ob valovih sva si objeta enga prizgala,zmagoslavnega in jaz sem pela on pa me stiskal…uaaaaaaau, se enkrat .

naslednji dan je bil dovolj za nekaj ogledov po plazi, se zadnje kopanje in na letalisce..

medalja je moja prva ta prava in je vredna.Pot,po kateri peljejo hitri koraki v teku, misli so edinstveni in ceprav na samem maratonu misli ni, dvomov ni, le zelja in uzivanje, je tek pred tem vse druga…zdej zelim 42 km…in vem, da mi bo uspelo!!

Bozic je tu…vceraj smo imeli prvo posado(zabavo), kjer smo se malo obdarili(s prijatelji), jedli slovansko kubinjo jupi!! in na koncu tepli piñado(tak iz lepljenega papirja zvezda polna sladkarij, kjer s prevezo cez oci tolces in poskusas zlomiti to piñado in potem snesti sladkarije..Oscar je zmagal, verjetno ker sem vedla , da notri ni cokoladnih zadev hi hi hi…zaspala sva ob 5 zjutraj, se on 9 zbudila, on je sel v sluzbo, jaz s Tubo v park, mal pisala, spet zacela brat Siddarto in potem se sama sla mal delat v restavracijo…zdej sem tu, Tuba caka, vecer bo miren in upam, da se Oscar kmal vrne, da mu ne bo treba predolgo delati(fak, je priden) in se lahko spet stiskava, ker taki pac so dnevi po zabavah..razvleceni in zelnji topline…

jupi,Nina malina

slik se ni gor, me neki heca, jutri bodo…