Avtor: Nina on
januar 22, 2009
Ko zapade na drugi strani, kjer je zabilo moje srce, prvic, sneg, se tu cara jesen s pomladjo..telo se mece iz ene kosare padajocih predzimskih listov, ki hitro drvijo nad korenine drevesa, da jih zascitijo, do druge kosare, ko zabelijo prvi kronski zvoncki med razpokami zaledenelega snegu..
ni lahko!! he he
Predstavljaj si, da si srebrna, aluminijasta cev zaprta z obeh strani , kakor medved med zimskim spanjem, spece ziveci organizem, ki deluja po naporu najmanjsega napora, potem pa zmesnjava vremena nad teboj… telo, ki pozna stare navade : pomlad, poletje, jesen, zimo, se trese ob trkanju vrocih atomov, prebujenih in potrebnih akcije…tako se obnasa moje telo..in ker me zelo resna veza in oddaljenost tistih ta divjih prijateljev in vseh, ki so me s smehljali obkrozevali in na nek nacin vzpodbujali naj le ze odprem vse kanale in zajadram konja svobode,rahlo drzi nazaj(tu sele vidis pomanjkanje PRAVIH prijateljev), sem tu sama,a trenutno, z radiem CENTER (SASO IN POLONA), cist podivjana…se dober , da je Oscar zunaj in me miri mehisko vino… brrrrrrrrrrr..
Kanalcki, zdrzte se mal..ni se pomlad..to je zavajujoce Mehisko sonce in Mehiski dotik…z zgodbo iz SLOVENIJE!!!!!!!!!!!!!!!
Avtor: Nina on
januar 15, 2009
25.12 sva spakirala cote, Tubo in se na letaliscu poslovila od Tubarete ,ki je imel pred seboj svoj prvi let.
Imeli smo namen preziveti novo leto na otoku blizu Roatana v Hondurasu, vendar se je zaradi majhnih zapleto, ki se zgodijo, ce imas zraven kuzka, plan spremenil in smo po voznji cez cel Beliz vse do Punte Gorde, kjer je Nina zaradi zeje ponoc sla maloi plezat cez ograjo v kuhinjo in si sposodila malo grenivk ti ti ti js!) Od tu pa nazaj proti Belize city, se peljes skozi junglasti predel, ki je zame najlepi del Belize. Tam smo zavili v Jaguarski rezervat,ki je bojda edini na svetu, Nina na strehi avtomobila, Oscar Tuba pod njo in smo se tihotapili po oranzno blatni cesti med bujnim zelenjem. na koncu ceste parking, popokamo kamero in na sprehod na lastno odgovornost…visoko v hribih se je odprl pogled na daljavo, ki je bila pletena zelena streha pod modrino in klici bitij prikritih v njej..uaaaaau…tam sva tud imela en pogovor, ki ga je Nina nespretno zacela in je emocijsko stiskala zelodec in je trajalo , da se je umirila… no, sem nocem vec posect..
V Belize city smo parkirali avto in se nastanili v colnu za par ur do caye Caulker-ja, kjer je Tuba postal novi avanturisticni Tuba in je prosto z dvignjenim repom okrasil ta mali otocek brez pravih plaz. Koralni greben okoli mu pobere valove in zato dolgo nizko morje, razen na enem predelu ali kjer je dostop mozen s pomolov, ki je bil zabasan… Domacini tud nimanjo nobene strukture prostora in so mal smotani, ker se pac oni ne kopajo prevec in pol pozabijo na turiste, ki se zgnetejo tu in dneve potem prezivljajo na rajskih mini otockih, kjer se snorkla in potaplja.
V dive centru sva vzela paket 3 potopov, 1 . BLUE HOLE , kjer smo se potopili 45 m globoko, kar je bil zame VEEEEEELIK sok..nazadnje sem se namrec potapljala februarja se v sklopu potapljaske sole, torej najvec 18 m. Kjer je se vse svetlo modro, blizu gladine, velik ribic miglja okoli tebe, prevzeto. Tu pa je zgodba malo drugacna…Ta atol je globok 145 m, ima popolno krozno obliko premera 0.4 km.
ze vsi v vodi, naredimo potop do majhne terasice, se pogledamo ce vse stima in nadaljujemo ob navpicnem zidu navdol, ko mene kr naenkrat zacne mal stiskat v prsih, ces da nima dovolj kisika…vedla sem , da je v moji glavi..ozrem se naokoli sama crnina, gladina visoko nad mano..gor ne smem, ker da me pritisk ne pozre, ampak tu pa tud nc ne najdem, ene opore v neki lepoti, ali ribi ali korali..nc, tema… pa si recem, ne cist mal visje, po svetlobo, da se zberem, nakar me nekdo zagrabi za nogo me pogleda v oci in mi kaze.. umiri se…ok…se umirjam, zdej sem imela focus, njegove oci.:) pride se njegova punca, pa moj Oscar… kmalu za njim instruktor, me zagrabi mocno za dlan in z nasmejanimi ocmi vprasa ce sem ok..jaz JA! mocno, mocno me drzi na roko in plava z mano v globino…predala sem se in zaupala..kmalu pridemo do najglobje tocke do stalaktitov polnega previsa in zaplavamo vanj. spustim njegovo dlan, mu pokazem hvala in grem do Oscarja. V tej globini se v tebi vse sprosti, blazenost in lahkotnost srece, postanes. nic ni vec nic ali nekaj…misli ni, uaaaaaaaaauuu..
po 45 min pridemo na povrsje vsi blazeni, edinstven obcutek…
nalednji potop je bil Lighthouse caye, kjer sta priplavali veliki temni manti z belimi pikami in ogroomna zelva in se nastavljali in nas opazovali z vseh strani…milijone majhnih in vecjih ribic..korale v obliki velikih tub te zacarajo z zivo vijolicnimi grli, kjer se vcasih skriva uranzna migetalkarska zvezda..uaa
nato se Half moon caye, kjer smo imeli tudi kosilo, majcen otocek kjer na stojnici nad krosnjami opazujem kako James bond ptici(tako jih klice Oscar) osvajajo svoje druzice in napihujejo svoje rdece vrecke pod kljunom, pa gigantsi iguana..
dan pred novim letom smo se prestavili na drugi otok Amergris v San Pedro, kjer nama je zadisalo in smo se nastanili za nekaj dni, preziveli odlicno novo leto, nato pa zapustili Belize in odsli v Mehiko, tik ob meji Mahahual..uaaaaaa…tam pa ni skoraj nic..bili smo v osamljenem hotelu nedalec od majhne majhne vasice, kjer sluzijo samo od cruzark, ki pristanejo na velikem rumenem privat pomolu za en dan, 3-4 *na teden..
Tuba je bil skoz na frej, midva vsak dan s kajakom do grebena(koralnega) in preganjat ribice. Mahahual ima lepe plazice , bel pesek in zadaj namesto gostega mangrove rastja susno lesevje zaradi predlanskega hurikana , ki jim je vzel vse v tistih dveh dnevih, ko je golomazil na enem mestu. Uaaaaa…sem se pridemo
nazadnje se Tulum in divja zabava, pa ogled Chichen itze in plavanje v cenote…agrrrrrrh…kok je lepo tu!!!
v nedeljo smo se nacrtali v stanovanju na Mexicali 4 in zaspali, js mal zastrupljena s hrano objemam wc, Oscar pa pazi na Tubo in nas preskrbi s hrano…
cmoki poki…vedn je prekratk ni vazn kolk dolg traja…vedn je le prekratk…
hi hi hi hi hi hihi
