Vceraj

..sva se z Marto dobili pri njej, si namazali se gloss na ustnice in se odpravili do MamaRumbe, kluba, kjer se je plesalo do ene zjutraj..Tam imajo lekcije salse, najprej vsak zase sledi ucitelju, potem se vsi pomesamo na spodnji “palubi” ob zivi glasbi in svicamo :).
Ni nama bilo dovolj in sva se zavili v AM, kjer sva nadaljevali v popolnoma drugih ritmih, ki jih elektronika siba v tvoja usesa…zvijali sva telesa in jih kakor gumbe na oblekci odpenjali v svobodo…ni bilo misli, bila je le lepa plesna sreca… odpeketam domov, peske in se privijem Tubi..mojemu pol clovecku, ki mi vedno bolj bega misli..Nekaj je v njem, nekaj nepasjega. Je moj varuh, mi nekaj daje…
Nevem, nevem…opazujem ga in gledam z vedno bolj drugimi ocmi…

Moj Tubaretko!!!

Cmoki

Hajli, hratek cas po povratku iz Malinalca

Mi smo zmagovalci!!! Mi vsi in tisti, ki so z nami :).. Tako je bilo na nocni poti proti 2 uri oddaljenemu zelenemu Malinalcu juzno od Mexico city..Vzporedno s Cernavaco in Tepoztlanom…Gore tiste vprasljivega nastanka, z resetami razlicnih plasti, ki so spiceni v zrak in okoli njih zeeeeeeleeene dolinice in svez, oh, ja sveez zrak so enake, ali podobne in no, ja predvsem cisto sorodne.
Fernando(cigar starsev je ta hisa) je govoril, da je le kabinca in polno sadnih in roznih dreves..
Ponoci prispemo, utrujeni(ker sva z Oscarjem v cetrtek zabluzila in spala le tri ure..Oscar je cist NOR!!!! ) malo pocvekamo in naju odpeljejo v sobo za goste s kopalnico in loceno od domacega vhoda, tako da ti sije intimnost tam ob strani hise. Naslednji dan se prebudiva ob 12(ajajaaaaj) in raziskujeva, saj ni bilo nikogar. Vsi so odsli v mestece po hrano … Hisa je UAAAAU…Poleg najine se tri velike spalnice s svojimi kopalnicami in eno dnevno sobo nad hiso, ki se bohoti z razgledom nad dolino, jihaaaa…potem velika kuhinja in se ena dnevna, pa velik bazen in gril prostor in vrtovi…uaaaau..HISA LE KOLIBA mi izstreli Fernandu, malo pred trenutkom ko zmaga v nocni igri Marta(njegova lubica:)) v Romy, namesto REmy je igra tablic, kakor domine…On pa v sramezljiv in naiven smehec..ja ja, Fernando…ne bom razmisljala o tvojih navadah zivljenja…Niso skromne… Je pa izjemno zanimiv clovek 37 let, ki je prebral…hm…le kaj n i prebral in pogovori z njim so navdusojoci, rada razpredam z njim in filozofiram…Zanimivo je… Oscar in Marta sta bolj matematicna , midva pa filozofska..:)
Zjutraj smo se napotili na piramide, ki so edine, ki so jih dobesedno izklesali v kamen…del njih…uaau..zadnje raziskave kazejo, da so tam iniciirali majevse vojake…kar je bila najvecja cast…Malinalco rusevine se dvignejo nad pol urnim vzponom po nezno dvignjenih stopnicah okoli 1000 m nad morjem…Tam sproti ti osvajajo oko drevesa bombaza, pa na videz suha drevesa na katerih veja sedijo in plapolajo z cvetnimi oblekcami v roza in beli resasti cvetovi…FRRRRRRRR!!!!
Nekaj poljubov, malo smeha, vsak po svojo michelado in gremo proti domu…Na poti do tja sanjamo o vikendih na razlicnih koncih sveta, kjer se dobivamo in uzivamo, pa kje bi kdo zivel…aaaajj… skoraj sem zaspala na Oscarjevih kolenih , kjer me je cutno gladila njegova dlan, ko so oblaki zakrili sonce, v avto pritihotapili hladnost in odprli zaveso mesta…Poslovimo se kot se za mehiko drugace ne da..s poljubi in objemi..med ljudmi, ki se imajo radi prav zaslisis cmok in pljusk ustnic v jezero licnice…:).
zdaj sva pomalinalkana, prisla domov, Tube se vedno ni, ker je o stal tu z Rudolfom in Martho in njenima deklicama, ker ni mogel z nama, in so sli za dva dni v Pueblo…ha ha a…noro, ne?!?!?
Sva sla v trgovino Superamo, nakupila za teden dni, naju je pospremil gospodic s trgovine in potiskal vozicek, saj zivimo 3 ulice stran..rrrr, izkusnja, ja ja…
Potem sva se vozila z mojim lepim, rdecim novim darilo. Kolesom, ja ja ja se za bozic…puta, sem dolgo cakala mislila n a nekaj drugega da bo, a vendar popolno presenecenje, KOLOOOOO…
Trebuscke sva napolnila, zdej pa po film, ker pridejo prijatelji in bomo gledali v beli sobi film skozi projektor….
pa pa , lapa …cmooooook!!

Cemu bi ne govorila

…me prevzemajo nove dogodivscine, majhne in velike, dalec in blizu.
Vmesni clen, tisti, ki predstavlja tisino(nejavljanje, nepisanje) je pravzaprav most do druge strani…Je cas razmisljanja in postavljanja dogajanja v neki razumni svet. Vcasih ni lahko..nikjer in nikomur.
Od tam naprej na drugi strani mosta, pa se pokaze rec za odlicno vadbo, ki sem(si) jo dobro prestala. Nauk je na dlaneh in spet se lahko mirnost bitja zacne. Tako si kreiramo nekateri, ki si kdaj pa kdaj tako zakompliciramo. Nisem sama na tem svetu in nisem, pravtako, ena mnogih.

Moje kelnarjenje v la Vida en Verde je postal pravi uzitek, s sodelavci se hecamo in moja spanscina se zraven zabava in se ostri…
Tiste tri ure z njimi ob novih in starih ljudeh, se mi polnijo baterije…ko se vracam je oko naostreno in vidi in vidi !!! ajajajjj..
tudi taksne reci…Se vracam po Mazatlanu proti domu in tam na klopci lezi umazan, raztrgan , z vonjem , ki je zabril tudi od dalec mozak in ko ga obidem( ura je bila nekaj do 14.) me zajame mali sok, saj na sredini njegovega telesa iz hlac strli nekaj temnega in AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA trdega…fak, ampak moram napisat, njegov penis..On mrtvo pijan ali kaj in tam sredi dneva, kjer babice z vnuki setajo kuzke in se smejijo na take lepe , vroce dneve, ki so sedaj se potem pogled jim zatakne na res zanemarjenemu penisacu…WRRRRRRRRRRRRRRRRRR!!!! Mal me je pa butnal,, spoky,,ja ja..Vceraj spet proti domu, tokrat najprej po Sonori in potem zavoj na Cozumel, ko je pred eno cudno cerkvijo hlapela velika luza, Tuba spuscen kakor vedno( je najbolj inteligentno in poslusajoce bitje, ever, zato ne rabi povodca in sam pridno caka na plocniku , da prikoraka Nina in skupaj preckava nevarne ceste) MUY BIEEEEEEEEEN!!!!
No, Tako Tuba drvi naprej in BLAAAAAAAAAHA KAKALULU PIIIIIIII
Spet en cist “onesnazeno” bitje, moskega spola vihti dlan od luze do ust in se napaja, v tem enem najbolj onesnazenih mest na svetu..
Zraven pa Tuba s svojim sirokim jeziku…Otroci so zijali, starsi pogledovali stran, vendar ko so ga prehiteli se niso mogli opreti in so pogledovali nazaj..A nihce ni majal z glavo, godrnjal..samo pogledi..
No ta scena, je bila zame cist nerealisticna, cist prevec in me je mal zadela sele zvecer..Kaj naj si mislim, nimam vec kaj na svetuobtozevati, sem videla ze dovolj. Vedno si zapisem krivdo nase, na moje uokvirjene poglede, majhno mednarodno rast in na preobcutljivost obcutkov.
To bitje je po uzitjo teh raznobarvnih in koncentriranih strupov odkorakal normalno, kot da je to pocel ze sto let in druge ne vidi…

Pihi pihi veter mi v glavo, ta pritisk v Mexicu city mi telo vrti in spreminja spet v KAJ!!!!!!!!!!!!??

No, sem zelela deliti, zdej grem pa pospravit, kar je dan nabral v koritu in na pultu. Potem po film, ker je projektor se vedno tu in gledava v beli sobi, in ljudi, to je fantasticno,,,sem kr vidla Oscarja, ko je ze mlel v sebi, da mora to igraco imet.he he he.. Upam, da ja.. res je dobra stvar.
Potem , potem, potem, je potem..

Danes bila na kavici z Ireno, ki sem jho prosila ce bi mi pomagala pri projektu in menim, da bo za…Super punca z lublanskim naglasom, pravkar zarocena s svojim mehiskim skladateljem, ki ni od muh…Fajna sta in speta v lep cop skupnega zivljenja..naj jima pritekajo lepe dogodivscine.

cmoooooooook!

Cuernavaca

Eni stopaj po stopljenem snegu, drugi se topijo pod soncem. Cuernevaca morda ne bo stopila v vas vecen spomin po lepoti mesta, dalec od tega. Bo pa pogrela do najbolj globoke tocke in tam ostala zasidrana, tako.
Moj vecer valentinovega ni bil posut z rozami, je pa bil opet z skoraj najslajso zdravico, ki bi jo zenska rada slisala skozi svoje uho. Ob vecerjici pod zvezdnatim nebom, tisino in pogledom.
Tepoztlan pa je po drugi strani mesto, kamor morate stopiti. Pod resaste gore, ki kakor v azijskih templjih na spicastih kronah skal nestijo sveceniki, tako so tu pustili za sabo eno piramido azteki… Pot se vije po strmi potki, pod na skalah sedecih drevesih ob lajezu lenih psov…
disi po tortiljah, se svezi ob micheladah..mmmmmmm
Naj nam prebere ta ponedeljek lep zacetek!!!!
beso

Si sledijo dnevi kakor mravlje..kolona neutrudnih postopacev, ki brskajo in plenijo izkusnje… vcasih pa tudi malo zaspijo,,,he he he
Kaj je novega z menoj!?!?! Nina?!?!?
Ja ja…tu tu!!
Nina se je po obupanju, da bo nasla kaj uzivaskega dela zase spravila v svoj projekt. Zdej fotografira vse mozno, siva iz starih cot sestavljanke in isce super siviljo, ki ji bo sesila nova, odlicna oblacila. Predstava ideje, ki upam, da se lahko v popolni akciji razvije v aprilu, bo vsebovala potovanje 5 cutov. Zgodba zivljenja skozi majhno nit, ki jo pobereta dva prsta na popolnoma belem flajsrtu obale in odneseta v novo zivljenje…Fotografije bodo po prvem delu, kjer bo odpeta zgodba , kar sledi, peljala ljudi najprej iz ulicnega, barvnega in z vsem mogocim skupaj, nametanega zivljenja, v drugi prostor, kjer se sofisticirano oko napaja na ze raziskani preteklosti in tocno ve, kaj ga osrecuje, polni in temu primerni bodo drazljaji tu, detajli.
A ne smem prevec govort, ker ideja raste in se siri z ljudmi..

Na koncu upajmo, da se vse dobro razve, da se ustvari lep krog ljudi in da se zgodbice, ki jih bo iz fotografije , tisk prilepil na oblacila in jih povezal v mali osebni art, ki se bo kasneje strankam lahko popolnoma podredil z idejo, kaj imajo radi, dobro prodal, ja ja.
A kdo bi zdaj prevec mislil na to…Delo , spoznovanje novih ljudi, in kreativnost , ki koncno kuka izpod razpela..

Drugace se vedno veliko hodimo naokoli in se ljubimo…Tuba je moj naj friend , ki je vedno z menoj…se seta z menoj brez povodca, pocaka preden preckava ulico in je sploh…fak, je kakor clovek!!! In tud pasje hrane ne mara, ne!!!

Jutri je salsa night s puncami v Mamarumbi, kabarestki protor, kjer je oder dvignjen meter nad nasimi glavami, ziva glasba in juheeej fajn punce!!!
Ta vikend sem se veselila, da se vidim s slovenci na enem pikniku v Cuarnevaci, vendar ker nisem placala teden vnaprej za hrano na tako imenovanem pikniku, kjer bodo pripeljali stole in mize…aja jaj… da pridema ,)ker kdo je vedel, da bova lahko), so nas slatko malo odj…kaki dripci…No midva greva vseen tja, sam Nino verjetn trma ne bo peljala na tak morbiden shod!!!, imajo njegovi starsi eno hisko in bomo preziveli romatnicen vikend v mestu vecne pomladi!!! JUHUUUUUUUUU

Noro sem vesela, za Tino in Izija…le kdo bi verjel!!! he he..se vedno se s Tabuji gledamo kakor otroci in potem so taki vzgibi kot zaroka , kar malo mimo pihnjeni, na zacetku!!! Super par sta !!!!

Polonca me razveseljuje s fotkami od Maksa, ki bo pika poka ta pust,…kdaj je ze pust?!?!? aaaaaa…pa mamini krofi, pa straubi od babice…
hm…letos nc, nc..

in ze mi pocasi disi Slovenija,,,,ze so misli tam. Pri juliju, koncu njega !!!

drzim pesti, da bo leto, kakor cutim IZJEMNO IN NEPOJEMLJIVIH MOCI!!!!

Torej v akcijo!!!!

beistos, Nina malina