Cemu bi ne govorila

Avtor: Nina on februar 19, 2009

…me prevzemajo nove dogodivscine, majhne in velike, dalec in blizu.
Vmesni clen, tisti, ki predstavlja tisino(nejavljanje, nepisanje) je pravzaprav most do druge strani…Je cas razmisljanja in postavljanja dogajanja v neki razumni svet. Vcasih ni lahko..nikjer in nikomur.
Od tam naprej na drugi strani mosta, pa se pokaze rec za odlicno vadbo, ki sem(si) jo dobro prestala. Nauk je na dlaneh in spet se lahko mirnost bitja zacne. Tako si kreiramo nekateri, ki si kdaj pa kdaj tako zakompliciramo. Nisem sama na tem svetu in nisem, pravtako, ena mnogih.

Moje kelnarjenje v la Vida en Verde je postal pravi uzitek, s sodelavci se hecamo in moja spanscina se zraven zabava in se ostri…
Tiste tri ure z njimi ob novih in starih ljudeh, se mi polnijo baterije…ko se vracam je oko naostreno in vidi in vidi !!! ajajajjj..
tudi taksne reci…Se vracam po Mazatlanu proti domu in tam na klopci lezi umazan, raztrgan , z vonjem , ki je zabril tudi od dalec mozak in ko ga obidem( ura je bila nekaj do 14.) me zajame mali sok, saj na sredini njegovega telesa iz hlac strli nekaj temnega in AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA trdega…fak, ampak moram napisat, njegov penis..On mrtvo pijan ali kaj in tam sredi dneva, kjer babice z vnuki setajo kuzke in se smejijo na take lepe , vroce dneve, ki so sedaj se potem pogled jim zatakne na res zanemarjenemu penisacu…WRRRRRRRRRRRRRRRRRR!!!! Mal me je pa butnal,, spoky,,ja ja..Vceraj spet proti domu, tokrat najprej po Sonori in potem zavoj na Cozumel, ko je pred eno cudno cerkvijo hlapela velika luza, Tuba spuscen kakor vedno( je najbolj inteligentno in poslusajoce bitje, ever, zato ne rabi povodca in sam pridno caka na plocniku , da prikoraka Nina in skupaj preckava nevarne ceste) MUY BIEEEEEEEEEN!!!!
No, Tako Tuba drvi naprej in BLAAAAAAAAAHA KAKALULU PIIIIIIII
Spet en cist “onesnazeno” bitje, moskega spola vihti dlan od luze do ust in se napaja, v tem enem najbolj onesnazenih mest na svetu..
Zraven pa Tuba s svojim sirokim jeziku…Otroci so zijali, starsi pogledovali stran, vendar ko so ga prehiteli se niso mogli opreti in so pogledovali nazaj..A nihce ni majal z glavo, godrnjal..samo pogledi..
No ta scena, je bila zame cist nerealisticna, cist prevec in me je mal zadela sele zvecer..Kaj naj si mislim, nimam vec kaj na svetuobtozevati, sem videla ze dovolj. Vedno si zapisem krivdo nase, na moje uokvirjene poglede, majhno mednarodno rast in na preobcutljivost obcutkov.
To bitje je po uzitjo teh raznobarvnih in koncentriranih strupov odkorakal normalno, kot da je to pocel ze sto let in druge ne vidi…

Pihi pihi veter mi v glavo, ta pritisk v Mexicu city mi telo vrti in spreminja spet v KAJ!!!!!!!!!!!!??

No, sem zelela deliti, zdej grem pa pospravit, kar je dan nabral v koritu in na pultu. Potem po film, ker je projektor se vedno tu in gledava v beli sobi, in ljudi, to je fantasticno,,,sem kr vidla Oscarja, ko je ze mlel v sebi, da mora to igraco imet.he he he.. Upam, da ja.. res je dobra stvar.
Potem , potem, potem, je potem..

Danes bila na kavici z Ireno, ki sem jho prosila ce bi mi pomagala pri projektu in menim, da bo za…Super punca z lublanskim naglasom, pravkar zarocena s svojim mehiskim skladateljem, ki ni od muh…Fajna sta in speta v lep cop skupnega zivljenja..naj jima pritekajo lepe dogodivscine.

cmoooooooook!