Hajli, hratek cas po povratku iz Malinalca

Avtor: Nina on februar 23, 2009

Mi smo zmagovalci!!! Mi vsi in tisti, ki so z nami :).. Tako je bilo na nocni poti proti 2 uri oddaljenemu zelenemu Malinalcu juzno od Mexico city..Vzporedno s Cernavaco in Tepoztlanom…Gore tiste vprasljivega nastanka, z resetami razlicnih plasti, ki so spiceni v zrak in okoli njih zeeeeeeleeene dolinice in svez, oh, ja sveez zrak so enake, ali podobne in no, ja predvsem cisto sorodne.
Fernando(cigar starsev je ta hisa) je govoril, da je le kabinca in polno sadnih in roznih dreves..
Ponoci prispemo, utrujeni(ker sva z Oscarjem v cetrtek zabluzila in spala le tri ure..Oscar je cist NOR!!!! ) malo pocvekamo in naju odpeljejo v sobo za goste s kopalnico in loceno od domacega vhoda, tako da ti sije intimnost tam ob strani hise. Naslednji dan se prebudiva ob 12(ajajaaaaj) in raziskujeva, saj ni bilo nikogar. Vsi so odsli v mestece po hrano … Hisa je UAAAAU…Poleg najine se tri velike spalnice s svojimi kopalnicami in eno dnevno sobo nad hiso, ki se bohoti z razgledom nad dolino, jihaaaa…potem velika kuhinja in se ena dnevna, pa velik bazen in gril prostor in vrtovi…uaaaau..HISA LE KOLIBA mi izstreli Fernandu, malo pred trenutkom ko zmaga v nocni igri Marta(njegova lubica:)) v Romy, namesto REmy je igra tablic, kakor domine…On pa v sramezljiv in naiven smehec..ja ja, Fernando…ne bom razmisljala o tvojih navadah zivljenja…Niso skromne… Je pa izjemno zanimiv clovek 37 let, ki je prebral…hm…le kaj n i prebral in pogovori z njim so navdusojoci, rada razpredam z njim in filozofiram…Zanimivo je… Oscar in Marta sta bolj matematicna , midva pa filozofska..:)
Zjutraj smo se napotili na piramide, ki so edine, ki so jih dobesedno izklesali v kamen…del njih…uaau..zadnje raziskave kazejo, da so tam iniciirali majevse vojake…kar je bila najvecja cast…Malinalco rusevine se dvignejo nad pol urnim vzponom po nezno dvignjenih stopnicah okoli 1000 m nad morjem…Tam sproti ti osvajajo oko drevesa bombaza, pa na videz suha drevesa na katerih veja sedijo in plapolajo z cvetnimi oblekcami v roza in beli resasti cvetovi…FRRRRRRRR!!!!
Nekaj poljubov, malo smeha, vsak po svojo michelado in gremo proti domu…Na poti do tja sanjamo o vikendih na razlicnih koncih sveta, kjer se dobivamo in uzivamo, pa kje bi kdo zivel…aaaajj… skoraj sem zaspala na Oscarjevih kolenih , kjer me je cutno gladila njegova dlan, ko so oblaki zakrili sonce, v avto pritihotapili hladnost in odprli zaveso mesta…Poslovimo se kot se za mehiko drugace ne da..s poljubi in objemi..med ljudmi, ki se imajo radi prav zaslisis cmok in pljusk ustnic v jezero licnice…:).
zdaj sva pomalinalkana, prisla domov, Tube se vedno ni, ker je o stal tu z Rudolfom in Martho in njenima deklicama, ker ni mogel z nama, in so sli za dva dni v Pueblo…ha ha a…noro, ne?!?!?
Sva sla v trgovino Superamo, nakupila za teden dni, naju je pospremil gospodic s trgovine in potiskal vozicek, saj zivimo 3 ulice stran..rrrr, izkusnja, ja ja…
Potem sva se vozila z mojim lepim, rdecim novim darilo. Kolesom, ja ja ja se za bozic…puta, sem dolgo cakala mislila n a nekaj drugega da bo, a vendar popolno presenecenje, KOLOOOOO…
Trebuscke sva napolnila, zdej pa po film, ker pridejo prijatelji in bomo gledali v beli sobi film skozi projektor….
pa pa , lapa …cmooooook!!