Cusco life

Zivljenje poteka v hitrem tempu, ce se mu nastavis, kajti zabave ne zmanjka, na ulicah te cukajo za rokav in vabijo na najrazlicnejse vecere…
Velikokrat odpeketam do klubov kjer so vsak dan zivi koncertio…od nekaterih bendov repertoarje ze poznam, jajaja…
Hudega mi res ni..ceprav sem mislila, da bo kaksna sluzbica za zvecer prisla prej, pa se mal obotavlja, le zakaj…aciiih!!!!

Knjiga lepo napreduje, besede mi disijo, tiste napisane, tiste , ki se se skrivajo v podzavesti pa se pricakujem…jutri spet mahnem v gore danes zardai intevjuja(delovnega) niu bilo te moznosti, sem se pa razleknila po klopci na San Blas trgu in preirala modrosti iz male knjizice, ki jo je v nahrbtnik , preden sem sla, vrgla Jadri,,,,juhuuu…Njen CD bo po moje ze kmal zuniaj, ha??? Pa Tabujev, Pa od Siddharte, pa …hm…Nude, pa Alya…ajs , putamadre sami delavci…notni, ajjaja…glasbeni carmerji.

Danes imela njami zajtrk v HAjdi, kjer je hrana odlicna, zadnjic bila povabljena na vecerjo in si na koncu privoscila se sladke, cokoladne palacinke…lastnik je avstirjec, se mal pogovarjamo pa izleti, palacinke palacinke…wriiiiiiiiiiiii…moja najljubsa pojedina, jaja…me gusta.

Zajtrk je bi v druzbi mamice in hcere iz ene ceremonije karetih imena se zdej nevem…jutri se spet dobimo in bom pobarala, jajaja.

Danes ena lahka vecerjica z Joelom, ki ga ze nekaj dni ni bilo na spregled..
Ampak ne CUY, to je pravzaprav morski prasicek, ki je le zelenjavo in je p`tu peruvijska narodna jed…. sam enkrat bo treba…hudic je velik, ker je pecen cel, celo telo in zgleda mal spoky…ampak ce jemo kravje meso in se toliko drugih potem se je treba soociti tudi s tem.

Sladice dobre sem ze nasla v kotickih, prav tako Hajdi.
Pa ena lustna familiarna restavracija kjer imajo njami testenine, ki jih sami delajo in pizze in vse drugo in smo pravi prijatelji, ajaja..pa ena “mamica” ima restavracijo kjer jes za 3 solese, kar je 1 dolar..celo odlicno kosilo…tja tud veckrat zajadram..ce le ne stopim do marketa-trznice, kjer nakupim zelenjavo, kinvo, riz in pol doma skuham kar mi pase…auch…

cmoki poki vsem, naj se presenecenje zgodi…bilo je zame v enem mailu in zdej bi ga rada tako udarno, podala se drugim…a tisina naj premaga in sda moc uresnicitvi..

pa pa

Still here

in Cusco!!!!

Ne, tokrat nisem zacela kot turist..vsaj skoraj..se vedno se nisem odpravila do vrat in malo pobarala za sluzbo..sem pa v polnem teku.
Ce sem se ze napotila napisati svojo prvo knjigo, potem me je sedaj osnovna ideja o njeni predstavi popolnoma razocarala..Ampka kaj ti bi majhnila to razodetje, ko pa je razocaranje nekaj negativnega, vidnost kam pes taco moli s tem pisanjem pa tako pozitivna…aj…je pa ego malo uzaljen, ker tokrat nekako ne m ore voditi..hi hihi..
Gore so me zmamile in zasvojile…so kakor visoko valovno gorovje, ki te ziblje po teh razgledih, jemlje sapo ali napaja z nasmehom, ker naenkrat lepota narave ni vec nekaj , kar bi zelela ujeti, ampka le s pogledom zajeti, udihniti in spustiti..
Nasla sem dolinico za hribovjem, ki je dovolj prikrita, da jo turisti ne najedajo, le ovcji pastirji in malo visje kmetje, ki kopljejo po zemlji in bozajo krompir!!!
Prvic me se mi je le zasadila v spomin, drugic me nalegla na visoko skalo in s pregledom na njene zile v mehkobni travi, tega kacjastega kanala.
Malo se predajala soncu, ko me zbode, kako r jez s svojimi bodicami hrusko, da mi je nalilo krvi v glavo in jo vzignilo, prsti so objeli pisalo, z drugimi odprli modre platnice necrtnega zvezka in sipalo, sipalo zgodbe, kot da bi bile pognane v moj mehanizem preko se zivecih duhov……
zvecer sem odprla ta isti zvezek in bila navdusena v trebuscku, ki me je stiskal od ljubja..ajs…v zvezku se je zapisal paradizni svetek, s posebnimi ljudmi, ki so …ajf…sej enkrat pride tudi do vas..

Torej, sama knjiga ubira svoje poti…zgodbe so razlicne, kakor je dinamicno moje zivljenje samo…od spominov, ki se farbajo z domisljijo, do futurizma in zivljenizma, ce beseda lahko ponazori milijon avantur, ki jih klicemo izkusnje in sprenevedanja , ki jim sledijo spoznanja..

Tako je torej reeka, ki dere s stare gore v nove sveze doline, ne reze, le boza ajs in kamne prestavlaj in v neredu z disciplino ljubezni nov svet gradi…
Tako se meni zrcalijo pisane besede, njih sklopi.

Zdej sibam na vecerjo z Joelom, ki bo kuhal, kaj???? pojma nima…skocim se po en liter rdecega, da ne pridem praznih rok, potem morad v morda ali pa spat!!!

Danes sem si privoscila po kosilu spanec, ker imam tezave s spanjem, zvecer.
Polna sem energije in misice bi me kr gnale gor v hribe, al pa samo v premikanje, dusa se obnasa, kot da ve, da jo tam zunaj nekaj posebnega caka in nekje vmes moja stara navada zivljenja, ki bi rada vseeno imela neko majhno rutino pocivanja…

alakabala!!!..
pogresam Tubo in to zelo…a vem , da je v cartljivih rokah Oscarja in njegovega ljubega parka!!!!

cmoka, poka…wriiiiiiiiiiiii…dej, unerzum, pokazi mi kje lahko kupim poceni karto do doma v avgustu, ker cene so vrtoglave!!!!

kak nasvet??? kdo, tam zunaj??? za konec julija, zacetek avgusta???
ja, ne, ja ja???

poljub vsem na drugi strani ekrana!!!mwa

Akupunktura

Odpravila sem se k gospej Marii carmen, ki je prebolda moje telo in me z neznim glasom kasneje umirila(ker boli ko puta madre) in pustila, da sem splavala iz okoncin in se predala vizijam, ki so narisale mi prihodnost in moj vecer je bil spremenjen po tem in nic ni vec isto.
po videnju in , ko sem se po temni ulici odpravila proti domu, me je smeh dvignil iz vse teznosti. Poklicala sem Agusta, venfçdar se ni javil, pa sem se napotila v sosednji bar Km0, cisto pod mojim stanovanjem, tam odprla dnevnik, da bi pisala, vendar je smeh bil nalezljiv in spoznala sem to noc veliko ljudi, bila 5 minut sama, kmalu popolnoma obdana in uaaaaaaaau…kaksna noc…
Po Km smo se podali na spil, kjer so razturali in kitarist je igral…ajs,svaka cast, trgal po stunah, vocalist in ritem, kitara je sipala divjost, bobnar in basist skromna v gibanju in tiho strumna od zadaj…Plesali smo do jutranjih ur, ko sem “pobegnila” do svojega svetisca z enim nadebudnim Limskim ogralcem, ki je imel eno predstavo v glavi in se je izkazala za zelo zabavno..danes odpeketala do Joela, v nnjegovo agencijo, ki me je popeljav do luninega templja in potem po stari inkevski poti nazaj, pa mimo rusevin in razlagal zgodovino, ter vsake toliko casa prijel za roke..to je bilo smeha…ja ja-.–probajoo, vendar so zelo prijazni..sicer je mlad poba, ki dela dve sluzbi.:)
zdej sva se nauzila odlicnega sendvica in novega prijateljstva..
Hehehe…pravkar ustopi en prijeten anglez, se mal spotaknemo z ocmi in ze uleti nazaj: Kaj pa ti pocnes v Cuscu…bla bla..se izmenjajo maili in dogovor, da se mogoce danes pridruzijo druscini, s katero se zvecer, po otvoritvi eksebicije foto arhitektute inkov, odpravim na koncert…tega istega benda z malo povecano druzbo na odru!!!!!
Hm…vesela sem…v enem tednu imam ljudi, ki jih imam za prijatelje in nimam casa za misli, ki bi utegnile klicati kaksne misli otozne…
Peru-Cusco se izdaja za popolno mesto v tem mojem casu, sedaj!!!

Hvala ti moc univerzuma, da si tu, da cutim in da sem vedno na varnem.

Cmok

Nina v Peru-ju

Zgodba “medenih” tednov se je v Mex.City zakljucila in cas je napovedal nove podvige, ki so ze v akciji.
Po spremembi je hitro prisla akcija do Denverja, kjer sem se ujckala s prijatelji, potem kratek obisk Urse v San Francisku in brz v Peru…Zdej domujem v lustnem stanovanju v centru Cusca, cisto blizu Macho Pichu!!!.Tja me se ni odneslo, cakam na boljse vreme in ker bom nekaj cas tu, se mi ne mudi!
Cusco je izjemen, poln turistov, ki so pòvzocili mestu pravi party obraz, kar mi je vsec.Narava iokoli je prava krona drugacnosti, ki ni zanemarjena, le zelenaaaaaaaaaaaa…avantur je ogromno, cakajo!
Za 3 dni sem odsla v sveto dolino na 2 ceremoniji s koka listi, potem druga s kaktusom San Pedro in je noro!!!!…nezno in dvigajoce z naravo harmonizirana izkusnja, ki je obrodila nekaj novih sadov…
Predajam se pisanju in raziskovanju.
Srce se sepa, a vse razume, ni bilo druge!!! in ni vec kot slovo z ljubim t e!!

Tako sem zdej spet napeto jadro brez pircakovanj le poslusanj in sanjanj in poskusanj..
Tu imam enga fajng aprijatelja iz new yorka, ki me uci kako se dela s fotoaparatom in vozi po vecernih urah na zivo glasbo in perujske plese,,
kaj je dolg cas?!?! ajs!!!

Vse delam na tem da pridem v avgustu domov…sem ze cisto nabodena z emocijami po videnju prijateljev..se nekaj mesecev in kolikor se spomnim ti bezijo divje brez prestanka!!!!

To je za uvod..
Pozdravljeni v spet novih dogodivscinah, Nine maline!!!

cmoka