Mine , vse mine..

Avtor: Nina on maj 12, 2009

Polna luna je blescala, drzi?! Zavila uhlje za glavo in odkurila nepotrebno drzo, da je zablescala z njo z vsemi misticnimi zvoki in poslavljanjem , kar je bilo treba odpraviti in s pozdravljanje tistega, kar bz odpravljenim zamenjano :).
Za dva dni sla malo v Sveto dolino, prespala pri Chalu, prijatelju iz Cil, ki ima z bivso zeno in tako ljuvbko hcero , prelep hostel pod starimi inkovskimi(a majhnimi) rusevincami, kjer so bile tumbe..Zavila po hitrem pozdravi v hribe, da se ujame dan, ko mi sledi crn, medvedji labradoerc(od Chala, ki zivi s svojo haski zeno in 4 mladickami) sibam ob vodi pocasi gor med visoke drevese, kjer se odcepim v srmimo in po uri hoje v navpicnost, ki je zatikala kaktusove spice v kolena, se poty pbrne v nevarno, brez prave potke nakazano , picljivo visino…se vedno verjela, da mora gor obstajati se kaka druga pot(za dol) , ki mi opstaja prikrita, maham in maham in Dakdo za mano…hocem preckati goscavo po eni kamniti povrsini, ko se Dakdo cudno vede in noce zamenoj, se mi je zdelo, da ga slisim, ko pravi ne tam!!!! A Nina vztraja in , ko ji spodrsne in se zakotalika v bolec sop trsja pod njo..od takrat naprej sem poslusalaLabradorce, jaja..po mukah, ko mi je v glavi ze vrel film, da bom orala prenociti na gori, brez prave obleke, se znajdem na soncni spici, ki je majala od gor na desno in se bohotila nad kotanjasto urubambo…Srebrne glave belihg vrhov so tam zadaj se vedno oblite v soncu, ko je na tej zlati, puhasti pahljaci visoki bilk, pood leti treh oranzno rjavih, igrivih, s plahutajocimi perutnimcami(ki si jih razlocno slisal)metulñjev, ki so me ppomirili in me napolnili z mocjo, da sibam nazaj dol po isti poti, ker druge ni bilo na spregled..ponudila sem nekaj vode labradorcu, a je odvrnil..
spuscava se, ko se mi , zaradi spodrsja, ko zagrabi za neznano rastlkino, zasadi kaktusev , trd in dolg trn v sredindki prst…obnemim, koza je povlecena z njim v globino prsta…vem, da ga moram potegniti ven..primem z zobmi in (bolecine ni bilo) a sem slisala kako se je podrgnil trn ob kjost, bil strumno zasidran v mnmisico in ajhahaha, kak zvok in obcutek…kej takega se ne..
in nekako mi je uspelo, tik pred nocjo prispeti na varno..se iti potem v trgovino in zvecer gledati pravljico..
arrrrrrrrrr…
Danes je prst se vedno zatecen in ne le to, tud prisla zem z malo vrocine in bolecim grlom, ze dolgo ne…
zdravijo me kokini listi, ki jih zvecim in tlacim v caj z drugimi zvarki…

to je na kratko, zdej sibam,,,ura tiktaka in nic ne caka..besos