(iz ene zgodbe..)Čez mavrični most..

..Zadnji korak sem položila bližje tvojih stopal. Na ulici so prižgane luči in nad njimi speta noč, je tista, kamor zreš. Zapeljala sem oči v smer, kjer so tvoje in ugledala prečudovito rumeno presketajočo gmotco, ki ni mogla biti zvezda. Prevelika je in preblizu.Pa še tako hitro potuje!!! Pogledala sem te, pripravila usta, da bi spregovorila, ko praviš: “Morda je sedaj mavrica, ki je zaradi temnine ne vidiva. In morda po njej prihajajo neznana bitja iz drugih dimenzij , iiz paralelnih svetov, oddaljenih planetov. Žarijo , kadar sonce spi..Zaradi tega jih v dnevu ne vidimo.Morda.. Verjameš, da nismo nikdar sami??”,prvič odlepi pogled z neba in se pričakujoče potopi vame..
Skozi odprte zenice mi je prišlo, kako daleč zna leteti. Preverim njegova stopala, ki so še tu, trdno na Zemlji.Vrnem se nazaj nad njegov nos, bolj pazljivo, nazaj v njegove oči. “Če nikdar nismo sami?,” ponovim.
Nadaljuje:”Stopiva v Kaj če svet.Poglej, raziskovalci, znanstveniki, filozofi, vera..tisočletja preganjajo ista vprašanja, odgovori in raziskovanja se iščejo tako dalač stran od kje smo..Tam visoko nad Zemljo…Jaz pa razmišljam, da nekako smo prišli sem…Nekako je življenje prišlo na ta planet, nekaj je od nekod prišlo in ustvarilo planet, energije, razmere, življenje…nekje je most med tistim nekaj od nekje in do sem, kjer stojiva in bivava midva. Mi vsi. Nakjučij ni!!! Tega ne more verjeti več nihče. Saj dihamo in gledamo poslledice,s takšno tehnologijo in smislom smo razodeli to na najbolj jasen način. Milijon poskusov je okrepilo te teorije. In v navideznem neredu je popolna disciplina. Saj kaos in red sta kakor moški in ženska. Popolno nasprotje vendar eden brez drugega ne živita. In kamorkoli pogledam se nasprotje drži nasprotja..!!!”, pogleda me in se nasmeji,:”Kakšen paradoks,ha?!, Tu si, nebo je ožarjeno z mlečno cesto, luna je ravno prav velika, da vsakega zaljubljenega spremeni v poeta. Ali misleca..”, zresne ustnice in se znjimi nasloni na moje. Ne trzneva z očmi. Zravna se, spet v nasmehu.” Mavrica je most!, se spomniš ko sva se spoznala? Stala si za menoj in vzkliknila :Dvojna mavrica!!!!!Poglejte!
Cela skupina se je obrnila in zrla v mavrico, ki je bila za teboj.Jaz sem videl, kako je mavrica bila del tebe.Gledal sem tebe in videl mavrico. Mavrica je most. Iz biti nepoznan, do biti občudovan. Od ene besede, do poljuba.Od preteklosti, do prihodnosti! Od mene do tebe!!…”
Besede zamrejo. S prsti ga oplazim po obrazu.Nasloni obraz, razprem dlani, ki se pripnejo na kožo in tako obstanejo..s korakom grem še bližje. Rahlo povzpeta na nožne prste, ga poljubim, zaprem oči, spustim se nazaj na trda tla in plavam v sliki, ki mi jo je narisal v prej povedanih mislih..
Vdihnil je glasneje, me stisnil.Vdihnila sem glasneje in verjela, da čuti, kakor čutim sama.
Razmišljala sem o mavrici, ki je most med odalaljenimi planeti, razmišljala o mavrici , ki je most med našim in paralelnim svetom in videla te žareče kroglice prihajati v noči in se spomnila na mavrico, ki jo vidim čez dan in si predstavljala žareča bitja še tam..
Potem me je zopet poljubil in mavrična slika je zbledela.
Tu in sedaj.Poljub za poljubom. Ostala sem, le z njim.

CINDERELLA

Dorastem..

..nekemu idealu v enem smislu. V eni temi.
Tam me je čakalo presenečenje. Ob odpiranju vsebine me je prijelo vznemirjenje in sredi njega pojasnitev.Prikradeni zaznamki so se stkali v celoto in izgledajo kakor sladka rdeča lizika, ki jo sedaj lahko mirno, s strastjo ližem.
In seveda ne govorim o sladkorju, niti o trsnem ne. Govorim o sladkobi, ki mi jo je do sedaj navrglo prijateljstvo in se s časom zapisalo na čisto posebne stranice.
Imam namreč prijateljico, ki jo doživljam iz dveh kotov. Je srčna rešitev tisti emocionalni enačbi s srečnim izidom in je ustvarjalka, umetnica, predvsem pa izjemno življensko bitje, ki vibrira na tem planetu še za druge, namesto drugih opravlja naloge in si k srcu vzema njihovo nemarnost, neljubezen, strah in jezo.
Popravlja napake, ki bi sploh ne smele obstajati, a vendar ,tu so.. med nami in najbolj pomembno, zaradi nas.
Kakšne so napake, vam razodene ime te posebne osebe, ki jih prevzema JADRANKA JURAS.
Predvsem je bila vez med nama do sedaj na Eni , bogati, ravni. Sedaj po mnogih špilih, ko sem jo poslušala, je bil ,ta, na Celjskem tisti, ki je odprl še en drug kanal, ki je od mene do nje vedno živel, a ne vedoč.
Pela je JAZZ, pela je , kakor , da bi samo dihala in toni so bili kakor razobešeno perilo , eno za drugim, s kljukicami pripeto na dolgo mehko vrv. Skupaj na eni premici, a vendar vsak v svoji višini…Razdalje med njimi so varirale, a ne moč in zven!!! Včasih si slišal, kako jih je veter razmetaval, a ostajal je eho, tisti mmm vklopljen na lep tremol…vibriranje tona..
Moja koža se je kurila in postajala bolj in bolj odprta, da je glasba skozi pore prihajala v tonskih žarkih do najglobjih mest…
Sem se vprašala ali morda tako idealistično dovzetje za njen glas morda izvira iz razloga, ker mi je tako všeč kot oseba..A ne!!!
Poslušala sem dalje, z zaprtimi očmi ali se zazirala pod vandrajoče zvezde, nekatere sijoče skozi stara kamnita okna gradu, ali gledale izza plesočih listnatih vej..poslušala…In spet!!! Kurja koža je živela izpod oblačil, bila sem presunjena, da tega nisem še slišala od nje. Bila je tam enostavna, brez natezanj in pojoče zvenela.
Tako je pela, da sem po špilu rabila malo, da se spogledujem še s kom prej, kot z njo, ker sem morala uskladiti obe podobi v eno..Vendar, ko je prišla in rekla svoje, je spet prevladala kot prijateljica in ne kot moj vzor!!!!
Dala mi je špil, da sem se počutila, kot da lahko z njo pojem, da tu ni ovir, da je glasba univerzalnost, nekaj nad težnostjo, ki si jo omislimo..nekaj večjega od nas. In verjamem, da je tak vtis bil spočet v vseh poslušajočih.
Ponosne čestitke, Jadri, da te poznam. Tako punco, ki tako trga brez napora, glasbo!!!!
DRUGAČE NE ZNAM

SALUT!!!!!!!!!

Ok….what’s new?!

Novo teče z električnim tokom naprej.Z mano ali brez?!? In ti??? Kje si ti ujet?! V dogajanju ali opazovanju ali obojem ?!?!

Vikend je bil, še en, morda za fiziko naporen.Tako se kaže tole ponedeljkovo dopoldne. Nekaj na meni bi še spalo , s spanja Nina ne bo dala!!!
Bil je Simonov zaliv, špil Tabujev in Big foot mame. Spodaj Tina, Špela, Anja, Jimi,ar…še veliko..in jaz..Nazdravljali smo Tini na odru, ki je slavila, pa Sandiju ob odru in Primožu za bobni. Komadi so se vrstili, s Tino izpod odra odločeni, da uživava v prvi vrsti.In sva…malo pohojeni od gužve in odtisnjeni od blatnih podplatov, se koncert “umiri” z Angelom. Kjer Tina (na odru) reče: “Nina a bi zaplesala z mano?” Mal me pogreje, grem. Tam sva plesali, potem sem se odvila proti Iziju , pa Macotu, pa ritmizirala s Primožem, kakor v dobrih starih časih…Potem spet k Tini in sto poljubov, objem, nekaj besed v mikrofon in odskočila sem nazaj v množico.. Bile so dolge minute, po nekaj nejasnih emocijah sem smela uživati in gledati publiki v obraz. Bili so z dvignjenimi rokami in žvižgi, bila je Tina, prihodnost, jaz preteklost in publika sedanjost. Stali smo na mostu in pod nami je tekla reka življenja..reka sprememb, ki smo jim kos…Ne le to, uživamo v njih, imamo jih radi!
Tina je izjemna mlada punca, polna energije, drugačna, predvsem izredno srčna oseba, ki sem jo imela sedaj čas bolje spoznati.
Se čuti, da sem pridobila novega lepega prijatelja.

So, what’s new?! To je novo..za ta vikend…pa mal opeklin in plavanja v spomin!!!

Cmok, vojaki miru!!! NAMESTO SRCA,TABU

EXIT

Urna vožnja, Maco kakor dober vratar, prestregel vse nevšečnosti, parkirani pred “bratsko kolo”(se mi zdi), dijaški dom preurejen v hostel za čas EXIT-a…vglavnem poplavljen s slovenci in angleži.
Sama sem imela rezervirano drugo lokacijo, ker sem prišla v skupino prijateljev prepozno in tako so bile že vse sobe oddane. Prvo noč si delila posteljo z Macom, saj so tisti “krivci”, ki so imeli ključe in vse, prišli prekleto pozno v Novi Sad in sem sama bila že v polni akciji raziskovanja te mogočne turške trdnjave, ki ima okoli 20 km tunelov spletenih tudi pod samo reko Donavo,ko so se javili. Poizkusila to njihovo lokacijo naslednji dan, vendar se kmalu obrnila, ker je bila prvič, predaleč, drugič bi si delila posteljo s 4 moški…brr…no sej to še ni tako slabo, ker so kr dober zgledali hehehe….a se odločila, da jo šibnem v hostel in tam napnem vse sile da ostanem..Uspelo mi je, našla posteljo in dobila svojo oranžno zapestnico, da mi je dovoljen vstop v rumeno zgradbo .jupiiiii.
Prvi večer so ušesa polnili LILLY ALLEN, ki je bila lep paketek uporniške jagode mal hecn oblečena, vedno z užganim cigaretom in punčkasto sladkim glasom, ki je rad zavel FUCK OFF med ljudi, vendar je njena sladkost originalna z njeno držo, obnašanjem, petjem, glasbo, vsem…
ARCTIC MONKEYS, so glasbeno popolnoma navdušili in Nina je feeeeeeeeeeeeeen!!!! groove groove groove mi baby one more time..mladci, ki jih podžiga strelni ritem , da se vsa okna na ulici odpro in iz njih storziran glas prebudi še tisto malo speče.. arrrrrrr!!!
MAJKEso nas rahlo spravile v smeh…no pevec, ki kakor je djal prijatelj , mu pozne ure ne dopuščajo več treznote..

Petek.
MANIC STREET PREACHERS…pevec je fenomenaln, že rahlo v letih a nič prikrajšan z energijo in močnim glasom….malenkost umirjeni , a oko ostane zraven njih in ne išče druge zabave good ones!!!
Ulije se dež!!!! šit…čez glave si poveznemo smeti vrečke, ta zelene in ostajamo mokri in mokrejši, ko udarijo KORN!!!!
UAAAAU!!!!
Če se naj trese naj se trese pod njimi…imuplzivnost, vokalno variranje, točnost, in dihanje..spet fen!!!:) me gusta mucho, čeprav bi njihov nastop lahko bil daleč zadaj zaradi hude noči, ki je sledila, po dance flooru in ne spanju do 18 ure, kjer sva Maco in jaz Dobesedno padla v jogije in zaspala do 23…žalostna zamudila KRAFTWERK, vendar ujela MOBY, ki je dal vetra s svojima pevkama in JOy je je s svojim črno debelimi toni razpetimi med več frekvenc grela in Moby skromen in hvaležen za vse kar se mu dogaja je car!!!
nedelja.
najprej Fruška gora in v klet kupovat marelično rakijo, zvečer tuš in trdnjava.ELVIS JACKSON so pokali, imajo vgrajene fedre in neustavljivega frontmana, ki bi lahko bil moj mož, hehehehe fajni so, razturajo, glasba je jedrnata kljub menjavi razpoloženj, ki jih ponudi že en sam komad. SVAKA ČAST Elvisem…na enem od sprehodov je padla da sedaj pa imajo Elvisi res vse, so legenede saj sta ELVIS in Jackson na oni strani živega sveta..
Pogledali smo MADNES, ki pa so mehki in nam je kmalu postalo dolgčas, naredimo še en krog in z željo da poslušamo še PRODIGY so kmalu postala mala mora, ker se je usulo vsega folka in je bil kaos…malo vztrajali potem si jih ogledovali s Foodlandije, iz screena vzeli dogajanje, iz oddaljenosti zvočnikov tone…mene so mamili in celi čas sem hrepenela pod biti pod odrom…že od začetka so na moji strani okusa in telo miga in miga, pije in pije…dobri so!!!Posebej luči naštimane , da so obrazi prikriti in čarajo njihove neumorne postave, ki rave-jo na odru!!!! svaka čast za energijo!!!!
Ogled spooky filma, smeh smeh smeh… potem sprehod okoli in bend, ki me je napotil direkt v bigbenga po cd.MANDO DIAO
Mladci, skrivnostni, zapeljivi, strune so njihovi mladiči in pevca sta po Beatlevo harmonirala ” dance with somebody, dance with somebody, dance, dance, dance”"” orgazmičen sound(main stage in fusion)in kakšna glasba!!!!
JUHUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU

i wanna sing it all night long!!!!! i wanna dance with somebody, dance with somebody, dance, dance, daaaaaaaance!!!!

Utrujena se v ponedeljek ponoči ulegla in sanjala, jajaja..spet!!!! MY FAVORIT HOBBY!!!!!

Franky Cole & Take 6

Z Adelo po nalivani avtocesti kolikor je potegnil njen avto pod debelimi dežnimi kapljami…Nina je namreč zamujala v Lj, da vzdigne karte za Exiit…Prispema, karte čakajo in en simpatičen fant, da kar pozabim marelo :). V focolusa na pizzo in malo o trgovinicah..Na ulici v stari ljubljani po doooolgem Času prepoznam Mojco, ki že ziba svoja velikega fantiča in mi na moje lepo presenečenje pove, da še vedno dela v Cankarjevi Založbi in da naj se oglasim glede knjige…JUHuuuuuuu…kak razpotegnjen obraz na licu…

Pride še Jadri, na peciklu in kupom oblačil, ognjena kot vedno in v njo se znova in znova “zaljubim”..njen humor in človeškost, pa taka vročina dobrodušnosti s primesjo cinizma v besedah in pikrosti , jajaja, me vedno spravi v smeh do joka..Še nekaj pogledov trgovine, z Adelo si kupiva nogavice, ker je bil res mrzel večer.

Vsedemo se v kafič pred Križankami, naročimo po pol urnem čakanju in potem še pol ure, prej dobimo le račun in pridružitev Blažke(še en lep glas in stas :)) hehehe, nov sistem(na račun gre ta) !!!

Kmalu ura pokaže začetek, po premikanju v vrsti smo bile razdeljene na dva dela…a po Umirjenem in globokem Franky-ju Cole, sva se prestavili v Jadrino vrsto za Nado Žgur, ki je bila očitno zelo navdušena nad koncertom .) in z odličnimi humornimi točkami popestren repertuar, takih vokalistov, da glava peče, …res fenomenalni in navdihujoči..TAKE 6

Nina hoče peeeeeeeeeeeeeeeeeeeet!!!!

cmoka…zjutraj pa na Exit!!!

Se beremo!!!

Love is in the air or just full moon..

nevem kaj poreči…nosi me..noč neprespana, jutro ob 7 začeto in energije na triljon…čeravno ne skačem zaradi nje in se ne gnetejo izbruhi besed, da bi komu to dokazala, se trejo notranje reakcije strumno in neumorno…

sol naj bi škodovala, pretiravanje mi je v krvi in hotenja so moje dlani..tam zadaj za zidovi kože pa obraz malo drugačen in navad obilo takih, preprostih..

Men se zdi, da sem po naravi malo len človek!! Če mi kakšna ideja nakaže smer proti delu, ki mi ga ni za okušati, se zgodi prava kemična reakcija, ki sprosti take težke železne mehurčke po žilah,da se telo ne more več normalno premikati, začne se  zehanje in tak dramatičen spust solze iz učk, ko se usta po zehu začno zapirati.

pisala bi pa kr naprej… se usedem na ta rjavi, star stol , ki ga uporabljam, vzamem prvo misel in začne se pisanje…

Pa to je  moja služba, zdej bi samo rabila še nekoga, ki bi zato službovanje plačeval, ker je sistem tak in sama se ga redno poslužujem, sploh kadar sem v akciji  zapravljanja…madona!!! Ta del ne soupada, kadar plače ni!!!

To ugotavljam sedaj,  ko se denarne zaloge praznijo in hm…no, saj pametna glava mi najprej nabije, KRIZA!!! KONEC JE!!!! VSEGA JE KONEC!!!! s tako tragedijo se pol posmrkam v bel čist robec in sledi nova meni bolj zvesta misel, EH; SEJ SE VEDNO NEKAJ PRIKAŽE IN UREDI!! SEJ BO!!! NČ NE SKRBI!!!

in pol to ponavadi naredim, še bolj mi je jasno kaj želim in mogoče jajaj, takrat tudi kakšno ušpičim in se stvari spremenijo..

Takšne imamo!!!

Včeraj bila po dolgi Tabu noči zbujena z glasovi od Urške in Sergeja, ki sta me vrgla s to zbegano glavo pokonc in smo šli…Najprej na  kosilo, lignji, krompir, kajmak, solata…jami…sledilo je kino-Noč v muzeju 2-ker je bil prvi možni film, brez čakanja…

na moje presenečenje sem pokala od smeha…bla je tud super družba…po filmu, ki je mimogrede v spanju skoraj zadušil Macota, se spravimo na rdeče usnjene stole v Planetu, naročimo še kaj za spit, midve z Urško pa v napad na tisto mašinco, ki zbira eure, medtem ko ti premikaš eno robotsko roko in poskušaš ujeti kakšno plišasti igračo…no, midve te sreče nisva imeli, nobena plišasta se ni na koncu crkljala z nama.

Pridruži se ljuba Adela in skok, misel ena misli dve, reakcija dvigovanja rok in že smo sedeli v isti dvorani 8 in čakali na Prerokbo…film, ki je dal vetra srcu, da je divje bil, Adela se je stiskala in porekla, PA KAJ MI JE TEGA TREBA!!! , auf…ODLIČEN film…ker je to tema, ki trka moje bivanje tu ,sem sem plavala  z njim še v meditaciji in potem še v dolgournem vibriranju, namesto spanja.

Pojdite v KINO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

cmoka, poka za goro
tam sem našla ,to, lepo deklico!!!

se igrala je z osličkom

ki ji bil je kos,

v lepoti in krasoti,

kakor marjetica

v senci njenih bosih nog.

mramraje melodije

je delila in oslička k sebi privabila.

tam sta oblake skupaj štela

ob zarji pa od barv ognja

oba od sreče zardela.

Deklica in Osliček.

pljusk poljubov

od njiju do vas.