Love is in the air or just full moon..

Avtor: Nina on julij 6, 2009

nevem kaj poreči…nosi me..noč neprespana, jutro ob 7 začeto in energije na triljon…čeravno ne skačem zaradi nje in se ne gnetejo izbruhi besed, da bi komu to dokazala, se trejo notranje reakcije strumno in neumorno…

sol naj bi škodovala, pretiravanje mi je v krvi in hotenja so moje dlani..tam zadaj za zidovi kože pa obraz malo drugačen in navad obilo takih, preprostih..

Men se zdi, da sem po naravi malo len človek!! Če mi kakšna ideja nakaže smer proti delu, ki mi ga ni za okušati, se zgodi prava kemična reakcija, ki sprosti take težke železne mehurčke po žilah,da se telo ne more več normalno premikati, začne se  zehanje in tak dramatičen spust solze iz učk, ko se usta po zehu začno zapirati.

pisala bi pa kr naprej… se usedem na ta rjavi, star stol , ki ga uporabljam, vzamem prvo misel in začne se pisanje…

Pa to je  moja služba, zdej bi samo rabila še nekoga, ki bi zato službovanje plačeval, ker je sistem tak in sama se ga redno poslužujem, sploh kadar sem v akciji  zapravljanja…madona!!! Ta del ne soupada, kadar plače ni!!!

To ugotavljam sedaj,  ko se denarne zaloge praznijo in hm…no, saj pametna glava mi najprej nabije, KRIZA!!! KONEC JE!!!! VSEGA JE KONEC!!!! s tako tragedijo se pol posmrkam v bel čist robec in sledi nova meni bolj zvesta misel, EH; SEJ SE VEDNO NEKAJ PRIKAŽE IN UREDI!! SEJ BO!!! NČ NE SKRBI!!!

in pol to ponavadi naredim, še bolj mi je jasno kaj želim in mogoče jajaj, takrat tudi kakšno ušpičim in se stvari spremenijo..

Takšne imamo!!!

Včeraj bila po dolgi Tabu noči zbujena z glasovi od Urške in Sergeja, ki sta me vrgla s to zbegano glavo pokonc in smo šli…Najprej na  kosilo, lignji, krompir, kajmak, solata…jami…sledilo je kino-Noč v muzeju 2-ker je bil prvi možni film, brez čakanja…

na moje presenečenje sem pokala od smeha…bla je tud super družba…po filmu, ki je mimogrede v spanju skoraj zadušil Macota, se spravimo na rdeče usnjene stole v Planetu, naročimo še kaj za spit, midve z Urško pa v napad na tisto mašinco, ki zbira eure, medtem ko ti premikaš eno robotsko roko in poskušaš ujeti kakšno plišasti igračo…no, midve te sreče nisva imeli, nobena plišasta se ni na koncu crkljala z nama.

Pridruži se ljuba Adela in skok, misel ena misli dve, reakcija dvigovanja rok in že smo sedeli v isti dvorani 8 in čakali na Prerokbo…film, ki je dal vetra srcu, da je divje bil, Adela se je stiskala in porekla, PA KAJ MI JE TEGA TREBA!!! , auf…ODLIČEN film…ker je to tema, ki trka moje bivanje tu ,sem sem plavala  z njim še v meditaciji in potem še v dolgournem vibriranju, namesto spanja.

Pojdite v KINO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

cmoka, poka za goro
tam sem našla ,to, lepo deklico!!!

se igrala je z osličkom

ki ji bil je kos,

v lepoti in krasoti,

kakor marjetica

v senci njenih bosih nog.

mramraje melodije

je delila in oslička k sebi privabila.

tam sta oblake skupaj štela

ob zarji pa od barv ognja

oba od sreče zardela.

Deklica in Osliček.

pljusk poljubov

od njiju do vas.