Logarska, uaaaaaaau!

Avtor: Nina on avgust 24, 2009

Nekdo, ki je pristopil do premice mojega življenja v Mexicu. Natančneje na eni od premnogih zabav, ki sva jih z Oscarjem obiskovala. Tam se je na eni tistih z maskami, znajdel tudi Julien. Na pol hrvat, na pol frencoz, pri Nici živeč je oddelal svoji 2 leti v DF in se vrnil domov.
Na poti proti BUzetu (kjer obiskuje svoje stare starše)se je za par dni ustavil še tu in danes sva se celi dan potikala po Logarski dolini in Matkovem kotu…Ne spomnim se več Okrešlja iz mladih dni…danes je bil obsijan, tako lep s svoje terasice in razgledom proti prejšnji teden obiskani Ojstrici. Kislo mleko je drselo po grlu, kruh, ne špreveč svež, da si imel občutek, da mora biti domač, ehehehe..
No, ne mislim sedaj rečt, da je starost znak domačnosti…a včasih ja…ker se domačnost dlje obdrži.
Vikend je bil napet..spet zabaven in všeč mi je bila izbira kamernih pozicij in izbira detajlov v filmu Hudičevi Jezdeci od Tarantina…Kmalu še Tarantinov drugi film, ki igra in se ne spomnim imena, neke Barabe, z Bradom Pittom v glavni ulogi…

Tečeta zadnja dva tedna, ko še lahko svobodno rajam po Sloveniji…potlej, kdaj zopet naslednjič, nevem…Me malo stiska in spanje se preveša , že nekaj časa, v meditativno bedenje, podobno kot pri Vipassani, počivaš, vendar pravzaprav bediš…Ozaveščeno spanje…malo spooky zadeva, ki sem se je sedaj že navadila in ni panike, saj zjutraj poletim v dan..
Uaaaau…Logarska je resnično diamant v naravi…Stoji tam zapeta z zadrgo ozke doline, ki se vije kakor vrat in na koncu se zadrga razpre in zazeva osončena zelena, z belimi čekani miru, v širok nasmeh odprta dolina…iz pogleda Ojstrice je majhna uležena rečična soteska, v njeni notranjosti pa ponosna gospa, ki se je držita dva otroka Roban in Mat :).Kamera škljoca in zasanjanost razpira s krili nad vrhove…barv so oblakov tu in tam izvabljenih iz špic.
Odmaknjeno živijo ljudje in na pogled jim res nič ne manjka..
Danes sem se naužila lokostrelstva na Gradišnikovi kmetiji, kjer te pouči sam evropski prvak…Dobro mu gre, ker mi puščica po treh začetnih strelih ni več šla čez rdečo in je parkrat zadela v “bikovo”oko.

Juhuuu…ok. Veke so na kolenih.
se beremo, vidimo, cmok!!!