Salvador.

Avtor: Nina on januar 4, 2010

Dva zoba, ali preslikava Machu Pichu ali usta delfina in verjetno še sto drugih primerjav z slavnimi gorami na Cobacabani. Sonce peče, ljudje so veseli in radi ob njej. Občutek sentimentalnosti je v njihovih besedah, ko govorijo o Cobacabani. Domačini so navezani nanjo in je najlepša plaža na svetu. Tekaška steza je polna ljubiteljev zdravega telesa,katerih tek se iosvežilno zaključi za eno mizo prodajalca svežih, mrzlih kokosov.

Niti predstavljam si ne, kako žalostni bi bili če bi videli celo resnico. L Namreč, plaža sama ali pesek je lep, vendar tisto, kar naj bi plažo naredilo lepo je po mojem voda ob njej, saj plaža se itak prekrije z ljudmi in ti ponavadi zasadijo svoje poglede v daljnost vodnega miru. Tu pa leži žalost, saj je voda zelena. Mrtvo zelena se je zazdela mojemu srcu, ki bi najraje zajokal. Veliko zaradi pričakovanja, da grem v Raj in veliko, ker sem morda že našla svoj raj na Zemlji v Mehiki in v Tulumu. Tja sem takoj zajadrala s spominom, v tisti turkiz in resničen paradiž.

Vrnila sem se nazaj, stresla glavo in odvrgla obleke. Stopicanje proti atlantiku je bilo račjemu gibanju podobno. Celo telo se je upiralo. Vendarle s stopali v vodi, nežni valovi, a popoln upor in nisem oprala več kakor le kolena in šla nazaj na sončno prhanje. Raje da me hladijo kaplje, ki jih stisne sonce iz mene kakor to morje.

Verjetno je težko nekaterim sprejeti “manj” od kar so imeli. In tako lahko rečem, da kasneje obstaja možnost, ne imeti nič. A v tem trenutku mojega življenja se vse podvaja temu. NIč ,raje kakor manj!!

Rio de Jaineiro ima prijetno vibriranje. Ima možnosti ima belino med črnino, ima pridih delavnostii n želje po izražanju, ima ženstveno perfekcijo in otroško ljubljenost na tej moško energetski Zemlji. Vsaj napram Salvadorju, kjer sem sedaj že kak teden. Nastanjena sem v starem historčinem delu-Pelurinho, kjer se največ piše o prodajanju suženjstva in o sambi,o religiji, ki so jo črne strasti skrile pod okrilje posiljene katoliške vere. Samba je verjetno glavni predmet. Nekaj znani h šol , kjer so obvezno ponujene tudi ure perkašonistov. Salvador , mesto bobna.

Tu je znana banda, ki je zaslovela v svetu z videom Michale Jacksona, še vedno igrajo po ulicah s svojim dirigentom, silovito dvigujejo v zrak bobne brazilskih barv in udarjajo v bele opne. Za njimi se v ritmu zvijajo napol gola telesa, izklesana kakor večina, pridružujejo pa se jim vsi, turisti, domačini, vsi in potem nadaljujeo po ulicah Pelurinha..prelepo, in boben zaseka v drobovje in premakne srce. Uaaaaau!!!

Pravijo Barra je najlepša plaža..hm…grem pogledam, polna dežnikov, polna ljudi, a sprejmem. Če bi ne lulali cele noči ob teh robovih, bi me morda gužva ne motila, a tako sem bila prisiljena biti bolj blizu teh vonjav in sem se raje pobrala. Vzela bus do kamor je šlo. Tam pa se je odprlo. Večji valovi, surfi, kajti in kilometri divjega,,,jajaj…to je bolj moj stil ..še vedno seveda s konicami zamaškov, kjer valove preglasijo gostilne, in gomile ljudi, a se potem sprosti in si kakor sam..sonce na eni strani oslepi in ostanejo le silhuete med meglicami vode, ki jo spuščajo valovi nad nas. Pituba ime plaže in druge.

Samba. Osnovni korak z vrtljivimi stopali je hitro naučen, če pa te ob sebe stisne še kak prelep domačin potem se ta sexi ples kmalu znajde med tvojimi najljubšimi..:)

Energija Salvadorja je zelo moška. Fizična in napol slečena telesa, prelepa ali posebna v svoji obliki, kakor je naprimer tipična ženska silhuela iz mnogih starih najdbišč, široooookimi boki, in prsi, majhna in zaobljena..kakor vrtljiva plesalka, ki se ne more več prepogniti a za sambo nima težav…pomagajo narediti ulice še bolj erotične. Ni ga najbolj zabljenega telesa, ki bi ne hodil ponosno in slečeno tu. Estetika je tujka in kakršnakoli perfekcija je precej stran.

Energija je popolnoma drugačna od Peruja ali Mehike. Argentina se je pravtako zdela precej bolj nežna.

Izkušnje parih deklet mi govorijo, da za popolnimi telesi in stereotipom velikega penisa ni kaj veliko več. Glave naj bi bile puhle in srce trdo. Je res!? No, kaj smo se naučili.,..ni nam soditi. Sami smo del vsega in sami nosimo vse v sebi. In na tej Zemlji je vse tudi prikazano v svojih prostorih, svoji klimi in času. Verjamem , da imajo stvari svoje navidezne dualizme, ko se spustiš globje pa se najde še kaj drugačnega. Bi lahko tukaj popolnost površine za svojo protiutež nosi madež pomanjkanja globine?!?!?

Hm..Jamajka, ga kličejo…tu živi4 leta in prodaja pivo, kokose, stole, ležalnike, marele na plaži Barre. En večer imamo roštilj večer na plaži in mi reče če grem z njim po pivo. Seveda!!! Govoriva in govoriva, ko pravi, a si zaljubljena?! Rečem, NE!, Pravi, men se zdi, da bi se bilo fajn zaljubiti vate!! Hehehe..kakšne izbire besed!!! In sva se po nekaj minutnem zabavanju z besedami pomirila, da bova le prijatelja. Očitno je sex tu zelo odprt in je pod besedo ljubezen. Veliko ljudi živi še vedno od suženjstva. V tem času predvsem od prodaje ženskih teles tujcem, kot happy ending escort- takšna je resnica. Italijani so obkroženi lastniki in še mnogi drugi..vročina in moška energija Zemlje da tem demonom vso pravico živeti ti kot normala..podobno Kuba, kakor se je spomnim.

A naj dokončam zgodbo z Jamajko..prijeten, ne preveč zgovoren 27 letnik je kljub svojim poskusom imeti kakšno avanturco, bil prijetena družba z dobrim in velikim srcem.

Samba la bamba, kmal več podrobnosti o detajlih….wrrrrrrr črrn kakalaughhdgvsm ups