Porrrrrrrrrraaaaaaa!!!!

Avtor: Nina on januar 22, 2010

¨Porra!¨, se dere Larisa…punckasta mlada zenska¨22 let, ki se je zapletla v moje zivljenje in je v mnogih pogledih velik navdih. Za njo pihlja veter preteklosti. Kakor , da bi se zbudila iz leta 40, zakorakala s svojim carmom v sedanjost in omrezila vsakogar s svojo mistiko, zenstvenostjo, ki kakor, da ima se vecjo moc, ko pljune na cesto med tem ko srkava pivo in se krohotava, se bolj ,ko se postavi v svojo elegantno pozo, naslonjena na steno s svigajocimi ocmi, ki jih v zapeljivem rittmu zakrivajo veke z dolgimi trepalnicami. Priviha koticke ust proti nebu in naredi najbolj nepricakovano stvar. Punkne!! Ni besede, ki bi lahko bila bolj sladka , ter opisala nekaj kar je vedno povezano s sramom, skrivanjem, ter naravo.:) Larisa!!!

 Nima strahu je izjemno inteligentna, senzibilna..Pravi cvet v svetu, kjer se te lastnosti ne pokazejo preveckrat. Pravo drevo kreposti v svetu, kjer so te lastnosti glavne jedi na jedilniku zivljenja.

Vstopila sem v njen svet. Prezivela zadnji nekaj dni intezivno z njo, v Salvadorju. Spoznala njeno mami, ki zivi v majhnem stanovanju skritem za ozko ulicico, ki se odpre izza zeleznih vrat. Tam na steni 6 kletk in prepevajoci ptici. Me je stisnilo, a sem dojela, da so tam da omilijo dom z energijo paradiza, sveta, pravicnega in neznega do mati samohranilke. Njena mati je  pesnik, ki v krutosti zivljenja opeva romantiko. in Tako izgleda njihov dom. Notranjost je temna in strop iz salonitk pusca lakukarace, da prosto dihajo v istem prostoru. Ti scurki do kakor muhe v Braziliji, a se zdijo nenevarni ceprav so ogromni..Se dobro, da je med prvimi lastnosti , ki jih imam ljubljenje vseh zivali.
Ptici pojejo in je eden,Raaulo, crn kakor vecina ljudi tu, popolnooma osmojenega perja, ki te poklice se ti nastavi, da ga cartas. Je kakor majhna vrana, odvisna od dotika.
Larisa skoci na mami, je ljubezen brez meja. Zivljenje je tezko, a nasmeh je zelezen in dobrosrcnost me je takoj pogrela. Njena mami me je sprejela za svojo, skuhala odlicno kosilo in guajabin sok, ki je med ljubsimi.
Potrkali vsa na vrata in zaslikal se je iskriv obraz, bel nasmeh in uau, kaksne oci!!! Dido, umetnik, ki je sele pred 5  leti odkril svoj talent risanja in tako s kompresorjem piha brave na majice in brez tezav in omejitev narise vse. Govori nemsko, anglesko, spansko, italijansko, seveda portugalsko in sedaj se uci japonsko..malo mi je razlagal logiko in sem se sama navdusena nad prakticnostjo, ki jo gramatika jezika nosi..posebnost Dida je, da se vse jezike nauci sam. Kupi slovarje, delovne zvezke in uporabi zagnano radovednost , da ga pelje v znanje. Je gey z vec ljubimci. Med zivljenja mu tece iz ust. Se prikaze iskreno zaljubljen v lepoto, v katerikoli obliki. Takoj mi je bil blizu in bi lahko klepetala z njim ure in ure, a je prisel ¨novi¨ljubimec in smo se odpravili na koncert jazz bande, kjer sem prvic imela priloznost videti¨virtuoza¨na basu, ki uporablja svojo debelo 6 strunsko basovko kakor kitaro..se nikdar prej tako.;.tako je zasedba bila sestavljena iz dveh basov, od katerih se je eden obnasal kakor kitara in perkasonist, uaaaau..pravi sportnik!! Da takole vrtis ritme, zahtevne, iz\pod svojih nog, rok, brez prestanka in s tako intenziteto, ki je plavala pod dinamicnim dotikom..prijetno boli v usesih, tako posebno!! Prijeten vecer se je zakljucil v hisi Diega, mladega profesorja, ki pravkar kuha kosillo…prava poslastica spoznati vegeterjanca, kij e hkrati zagrizen sportnik!!!

Larisin krog ljudi je zelo prijeten in sprejeli so me luksuzno!!!
Danes pa je vseeno cas, da se vrnem v Arembepe…Morda ostati v Braziliji, se zatika nekje v grlu..morda res..postaja vse tezje iti..veliko je tu za spoznati, se nauciti,  doziveti. Zemlja ponuja vse. Salvador se je izkazal za junglasto mesto, ki premore idilicne predele mesta, primerne za sanjanje v lastnem apartamentu, se namakati v morju, ki sladi vroc zrak. Stiskati sveze in posebne okuse sokov v usta, imeti ljubezensko avanturo in pisati o svojem potapljanju v zivljenjske izkusnje..se potem spet vrniti na povrsje Biti in zopet jadrati v emocijah, drugace.

hm….veter piha skozi priprto okno, ventilator brenci, glasba Naçau Zumbei spremlja, vonj paradiznika in cesna me dviguje, Larisa priplese in s prsti pocuka za lase…lepa je, lepo je zivljenje. Ali sanjam, Ali zivim..kje sem ce res sem..tako drugace je vse, drugace kot so me ucili, drugace kot so govorili in govorijo, da zivljenje je.

 

Tako lepo je..tako toplo..in vse je pred menoj..se vse te postaje kaj sem, kaj zmorem , kaj zelim… zakaj bi kdo se ustavil sploh kdajkoli, cemu!? Mar ni to zivljenje ostati vecno pri miru v sebi in vecno premikajoc z vsemi?!..Kakor narava, kakor zvezda, ki je navidezno primiru a opazujoce oci lahko stejejo njene blinke!!! Nina blinka..vidno in je hkrati pri miru, vedno ista v sebi..

 

hm…je tako lepo in tako toplo.