Laguna dan

Avtor: Nina on januar 26, 2010

..prebudil me je Drako: NInaaaaaaaaaaaaa, NInaaaaaaaaaaaaaaa vamos!!!!!!

..en, dva, tri sem bila po konci, še cela zabubljena in zlepljena a popolno aktivna…vedno v pripravljenosti, telo se zave tega šele po kakšni uri, ko mi udari v nebo glave, PEJT ŠE MAL SPAT!!!

Se prerekava kratek čas, ko ga ohladim v morju!! No, ne prav ohladim, ker bi zato potrabovala hladnejšo temperaturo, a ga gre preslepiti.

Podali smo se na pot, proti peščini in se na vrhu peščenega hribčka ustavili še pri sveže opečeni lastnici “cabane” iz Francije, ki je postregla z svežo kavo. Odprla sem čokoladne kekse in hrustanje v nov sladek dan se je pričelo.

hodili smo drug za drugim, se zopet zgrudili v gručo, čebljali, potem se je kdo odcepil in šel za svojimi mislimi v daljavo. Odsev narave tu,kjer spiš z nočjo, z luno in se dvigneš v znak s soncem ima poseben pečat na bitje srca, na dihanje. Misli prihajajo od daleč in tja nazaj tudi odhajajo. Čas nima svojega ritma povezanega z našimi željami ampak je jasno da so želje tiste, ki se pomikajo z njim. V tem stavku je velika razlika, ,ki pove, da se tukaj prepustiš in sprejmeš svojo majhnost z vso velikostjo v sebi

Prišli smo do prve vijuge reke, ki se skoraj poljubi z oceanom, tam osvežili in stopili še nekaj sto metrov višje(po zemljevidu) do lagune, pustili oblačila na žgočem pesku in se spremenili v ribam podobna bitja…

Drako je splezal na palmo in nabutal kokose, punce smo skuhale kosilo, ki smo ga postregli v razpolovljenih kokosih, Ivan je odprl vino, zrorali smo tobak in se pognali v užitke..potem smo spletli telesa v kitasti oval in tako zaspali na majhni senčni plati,Lila je plezala po nas kakor gosenica s svojim 15 kilogrami, potem še sama in verjetno zadnja zazibala v spanec…prebujeni nadaljevali s kokosovo vodo in njegovim belim mesom, si namazali obraze, zopet tunkali in lebdeli tik pod gladino vode ins e psremenili v oblačnost..jadrali smo s pticami, peli smo pesmi, se objemali in zahvaljevali naravi, lepoti, življenju..

Odprla sem masažni “krožek” in svet je postal še toplejši, ne mine dan, ko se kdo ne bi za zahvalo sprehodil s prsti po moji koži in jo omehčal…kakor moji po poprej po kakšni drugi, in kako lepo je meseti temno in napeto kožo…

je čas za mango in kaži..pa za še eno masažo, jaz drugemu..obožujem dajati jih!!! Obožujem..

lahko noč