Danes bom SuperMan

Avtor: Nina on marec 20, 2010

Danes se oddajam iz sluuzbenega racunalnika, zato ni sumnikov.

Poiskala sem sluzbo.

Nekega dne sem se odpravila v del Salvadorja, ki mi je najljubsi San Antonio. Sla od vrat do vrat. V parih urah sem dobila dve sluzbi in se na koncu odlocila za delo receptorja v international Guesthouse, kjer servirajo odlicen zajtrk, moj najljubsi obrok…arrrrrrrr. Nahaja se v starem delu centralnega jedra. Pelurinho je na njegovi desni, ce priplavas po morju. Ima stare arhitekturne hiske, ki so posajene na bregovih hribckastih tal. Stari omet se nekje drzi obledelo barvo. Od modre do rdece, oranzne, rumene, zelene. Iz nje strlijo zaplate sivega betona, na stresnem delu so stolpici, okraseni na vsaki hiski drugace. Prava umetniska dela, v obikah roz, ljudi, angelov, zivali. Nad okenskimi oboki, vrati..hm… Pa grmicasti drevesi posajeni pred njimi v zivih cvetnih barvah.
Na eni strani se hise naslanjajo na lep razgled, ki sije preko starega pristanisca, vodnega morskega polja, cez otok do jedra soncnega zahoda, ki zliva taksne spektakularne slike v oci, da te zaboli.Presezke dobiva zaradi oblakov, ki zadrzijo svetlobne zarke, jih koncentrirajo, da med njimi streljajo s silnimi zlatordecimi niansami. Med zarki se trosi meglicasti prah, ki da misliti nad nami obstaja nekaj bozanskega. Najbolj navaden in prazen clovek, bo imel drugacen vdih pred tem.
Tam je en trg, kjer zjutraj , ko vse se spi polezavajo kuzki in beraci…vsi skupaj, psi in ljudje na klopcah ali kartonskih posteljah. Pot mi zavije tja vsako delovno jutro.
Loco(starejsi labradorec) me spremlja do pekarne, potem dvigne pogled nad smrckom, posnufa z njim in pravi v pasjem jeziku:” Nina greva se malo naokoli!” in greva do tega trga. Tam spegam cez kovano ograjo v se zaspano morje, on polula vse vogale, prebrska vse smeti, ki se imajo vonj vcerajsnjih obglodanih vecerij.
Posedanje pred cerkvijo , ki je na pragu pred zopet gosto naseljenim mestom, je meditativno in naravnost obozujem te zacetke se pred 7 zjutraj. Ce prej nikoli nisem marala niti misli o sluzbi, jo sedaj zelo cenim. sem razpuscena organizatorka v svobodi in vsak razlog, ki te vrze pokonci s soncem in narise tako veselje v tega kosmatinca in moje srce je vredno spostovanja in dela. jajaja.

Leta tecejo, moja mladost se vedno traja in nagajiva Nina pometa z energijo tudi z najmlajsimi. Pozitivnost se na tak nacin kot so opisana jutra usede vame in sije.

Ce po sluzbi ne zajadram na obalo, se vrnem do klopce na tem istem trgu s kaksno prijateljico ali sama in cakam , da sonce pade in se sele potem usedem v bus, ki me sanjavo odpelje domov.  smesno, kako mi je vcasih ali vedno bolj tezje iti domov.
Razmisljam o prihodnosti, kako sem se razvila, kaj si dovolila, da me dela srecno in kako bo to vplivalo na mojo prihodnost in dolocene zelje, ki jih imam. Rada imam premikanje in nestalnost. Notri se stvari razvijajo, kadar se premikam. Cutim obetavnost , kadar potujem, zacenjam na novo..kadar stvari niso sigurne. Ko se zivljenje enkrat povije v navado ali v predvidljivost  vstopim v del utrujenosti, zaspanosti in blokade.

Imam vizo do 11.junija. vendar bom ostala nekaj dni dlje, da prezivim se rojstni dan od Ane Paole..s katero prezivljava veliko casa skupaj..v glavnem na plazi.
Mami se vedno upa, da se Nina nekega dne zresni in vrne domov, ter ustvari normalno zivljenje…ki pa je po besedah sodelujocih v Sloveniji, s slovenskim fantom, sluzbo..ne hoditi prevec okoli in tako..
Potem sledi moja obrazlozitev kako sama dojemem stvari in se na drugi strani slisi HM…..
Vendar je vedno nehvalezno postavljati prihodnost v okvirju saj se z vsako spremembo, ki prihruli v tvoje zivljenje postavljajo nove sprejemljivosti.

Delo je na izi, tako ,da mi dovoli precej prostega casa in to je natancno, kar sem zelela, a bi lahko zraven se pisala. A se mi je ustavilo in se tepem po glavi, ker sem si drugace pestavljala ta del poti, preden se vrnem domov.
Da bo knjiga kmalu zakljucena, se ni videti. Prvo se je zivljenje popolnoma spremenilo in tista spirituana nit tece po drugih kolesih . Pravtako sem zopet prevec okupirana z ljudmi in to mi niti malo ne pomaga. A kdo bi pricakoval, da se bo tako razpletlo. Da se bo tako toplo odvilo. Kadar nekaj pricakujes, oziroma bolj natancno planiras, se postavijo stvari naokoli. Recept sestavljen v drugem okolju nima enakih moznosti za uspeh v novem. Faktor nepredvidljivosti, delovanje nevidnih magicnih sil energije, privlacnost misli..
vedno pozabim na vse zeljeno od nekoc, ki se se mora zgoditi..
Potem se dogaja in se sprasujem, pa od kod tao sedaj, ko imam v mislih druge reci..tezko se mi je izprezti v pravem trenutku in jezditi konja, ki je pod menoj bez misli o avtu, ki naj bi sedela rada…grrr..
i just love this life even thoe its playing ruff somethimes!!!! YEAHHH
see ya soon, kisses

Smesno, ne!?