Avtor: Nina on marec 25, 2010

Nekje za oblakom ptica leti
gleda pod sabo kje se znizana pojedina podi!?

je res tako hudo, kjer domaca druzina prebiva in prijatelji ljubi, ki enkrat kmalu zopet jih objamem. Leto se obrne in moje misli uhajajo domov. Tokrat je zopet malo drugace. Vsaka kultura te drugacnega naredi.
Opazam..nekaj casa v eni druzbi mi njihove lastnosti zbudi oz, lastnosti v meni, ki so njim se najbolj blizu. S tem spoznanjem je lazje opazovati in dojemati okolico. Kameleon sindrom…v sebi ista na zunaj drugacna.
Odkar delam, imam napolnjen urnik do zadnje minute in ne ostane dovolj za spanje. Kar me seveda ne moti prevec, razen na take dezevne dni, ko se kaplje plazijo v navpicnih stolpcih do lezecih povrsin, kamor bi rada polozila sebe in zasanjala. Malo prej sem si sposodila viseco mrezo in zaplavala z zibanjem..kako lepo je tam.
Ta svet je samo zato tako lep, ker je tako lepo potovati, kaj vse ponudi za stenami telesa…njamiiii…lalalami.
In resnicnost tistega notri potem odseva na vse kar se znajde pred nami.
Danes mi gre Izraelski sef naprimer zelo na zivce in levi zivec me drzi, da bi z dlanjo plahutnila na njegovo licnico, da bi malo zadihal in ne govoril kakor da je na overdose cafeja ali karkoli pogonskega. In vem, da je vse to nepotrebna frustracija, ker zunaj dezuje in bi raje spala. po drugi strani sem pa vesela, ker bi se itak spanja vec kakor 5 ur rada odvadila..in potrebujem razlicne stimulante.
jajajaja…
Ok..se vedno sem tu, se vedno v akciji, se vedno v meditaciji in se vedno odprta za vse.