Plan

Avtor: Nina on april 2, 2010

Eni so za rdece drugi za modro. Vmes je mavrica in mi.Tisti, ki bi radi odkrili se kaj drugega od kar ze imamo.

Dogajajo se nepredvidljive ali pa nezeljene stvari, ki smo jih morda le vseeno lahko pricakovali. Prijatelj prestaja globoko krizo. Druzina Row Row je nsa trnih. Zavedamio se , da ne mores pomagati, ce si oseba sama ne zeli pomoci. Tako ostajamo zunej kroga..kjer gledas opazuje, a ne zares sodelujes. Ni to najtezje^! Kadar nekdo “zboli” in si v resnici ne zeli pomoci ampak malo drame naredi, da kaj socitja v ljudeh zbudi! Tako se meni vse skupaj zdi in sem se rahlo oddaljila s tem, ko ne povem besed, ki bi jih prijatelj rad slisal. In jih tudi nimam namena,. razen, RADA TE IMAM. A to ni dovolj kadar zraven poves svoj pogled na kar se je zgodilo.
No, ob taksnih dogodkih vedno vidimo kdo in kaj smo. Iz kasnega testa meseni, v kako potrpezljivi pecici peceni!!!Kako hrustljavi zunaj in socni ter mehki znotraj je odvisno od casa, ki nam ga je zivljenje namenilo in skorja je, kaj smo se naucili iz vrocih izkusenj.

Taksen kruh jemo!!! Ali kaksen kruh smo postali za druge…ki nas vidijo kakor smo se spekli. Zunanjost je pomembna, ker sestavlja celoto z notranjostjo. Zunanjost so dela , ki jih delamo, misli, ki jih radi mislimo z njimi pridejo na povrsje.

Dozorel je lep sadez, ki ga bom utrgala v zacetku junija, morda nekaj casa prej. Mehika se postavila na rb skalne police in poklicala moje ime. Grem. V junijo nazaj k njej..prisla je odlicna priloznost, mi pravi nos. On bo ze vedel je odlicen sledilec, ce mu le zaupam.
Se boste slisali zame!!! Tudi to je rekel moj nos. Medtem pa zivljenje razburja. Prazniki so in vsa vrata so se zaprla. trgovine zaprte, ljudje v cerkvah..
Krizi so naslonjeni na hrvta vernih, ki ga vlecejo po ulicah..ceremonije sledijo kasneje v veceru.

Ljudje, moski, ki so jim do sedaj bila vrata moje blizine zaprta so se vceraj cudezno odprla. Besede so krive, prevec jih je. Invazija v intinmost kakor zahteva mi smrdi in kadar smrdi pojdem stran. A vceraj sem bila par ur sama na plazi. Fantje so igrali nogomet na obali, ko jim je zoga usla iz nazora, ter se odbila od mojih rok, ki so jo se zadnji trenutek prestregle, da bi ukrivila trebuh. Mivka me je zasula. Poprosila sem soseda na plazi, ce mi pazi stvari in odletela v morje…plavala verjetno eno uro, cofotala, se zvijala in si domidljala,d a sem nekoc bila delfin in je vodamoj naravno prostor. Dala sem paznjo na dihanje in opazila, kako ti pritisk vode stisne ljuca..Usmerila sem focus tja in namerno odprla..oz, se zavedala, se to zgodi kaer telo dozivlja ok…sprostila sem ga in sla v floating on the surface..oi like that alot!!! actually im crazy about it odkar sem se naucila zapreti usesne kanamle, da voda ne uhaja inmi ne rani usesa…
Prisla se v nizjo vodo in sepredajala udarjajocim valom. Tam sem ga zadgledala, kot ze nekajkrat poprej. Orsa so so zibala dvigala nad gladino. pogledoval j v mojo stran. Potopila sem se potem spet prisla na povrsje po zrak, in tam se znasla ujeta v njegovem zasledovanju..
Besede so nasle predstavitev. Fabiano.
Lep je in tih. carobnih oci in sladkih ustnic. Telo je izklesano, manjka mu kasnih 10 cm da binjegova senca padla name..:)
Starsii majo konje, sam je maesto in borec v vescini Dudzic ze 18 let, ceprav jih se ni napolnil 30.
Poabil me je s prijateli, ki so se na koncu le znasli blizu mene, na pizzo. Sli smo. povabili smo ga k nam domov, spili kozarec vode. Odpeljala sem ga na teraso. Naslonila sva se na betonsko ograjo, kjer me je poljubil. Nisem odmaknila ustnic, podarila sem mu poljub nazaj…
Od dalec je gledala luna. Bila sva oblita z njenim sijem, nisva zapravljala cas a z besedami. Strmela sva sdrig v drugega in tekel je tok obcutkov, kakor, da se poznava ze premnogo let.
Bila sva dedek in babica, z vsemi lepimi in svezimi obcutki, ki se najdejo na paleti.
Poslovil se je zaspanih oci…tezko je bilo prestopiti prag na cestno stran.. A bi je cas.

Danes sem zopet prisl av sluzbo 15 minut prej., da sem lahko se sla na sprehod z Locom…aja ja..kako razigran je bila danes,. tudi on si je nasel platonsko spremljevalko, ki ga vcasih poziga s skoki na njegov hrbet. Muca, ki prebiva v sluzbi je pravtako nasla tigrastega mackona..prispela sem do trga, kse zagledala v morje, se vedno je blescala luna, tokrat v svoji oblacni barvi…bombazna luna. Imela sem bombazen pogled. Vse na svojem mestu, brez misli na jutri sem z neznim glasom pripela svobodi in zivjenju:” Hvala za se en dan.”