Lalalala…Oaxaca…alalal

Avtor: Nina on avgust 8, 2010

I like to beachy beachy..i like to beachy!!!

Oaxaca je sijoča. Počasi pod ostrim sončnim kotom se prebujam, z rokami v zrak, kjer vadim pozitivnost in sanjavost, predem se skrijem pod varnost drevesnih vej.

Proti popoldnevu oblaki napovedujejo prihod deževje. Ljudje si posadijo dežnike v torbice. Nihče ne hiti, turisti govorijo v vseh jezikih, slovenščine pa še vseeno ni bilo na spregled. Morda smo Slovenci bolj tih narod in se raje držimo za roke, kot pa uporabljamo besede. Tako je morda tudi najboljši način, za spoznavanje drugačnosti. Z velikimi pripetimi ušesi na sprošene možgane.

Mehika je po vseh potovanjih, ki so se dogajala leto nazaj, še vedno sveža in privlačna. Morda s stališča samske ženske manjka privljačnejša oblika moških, a gre. Sploh, če je ta del srca pomirjen in se pritožuje le lačna strast. lol.

Mehika ni nikoli slovela po lepoti ljudi, Oaxaca še manj. In po Braziliji se zdi razlika in to opazovanje z še večjim prepadom.

Mezcal je v Oaxaci poleg umetnosti št.1 pogovora . Mankajo torej barve, sestavljene z mezcalom..V hrano se je že podal(Mezcal), v glavne jedi,v sladice…sreba ga staro, mlado, ljubitelji in tisti, ki specifičen okus šele spoznavajo in radi presenečajo z nepredvidljivimi izrazi na obrazih. Ima močan cvet v okusu, zna biti rezek in oster , a pravtako širok in bombažen. Jezik vsakega in drugačne zahteve, zato je treba popaziti glede informacij, ki zajadrajo v naš polje spoznavanj, da razumemo, obstaja več vrts, za vsakega ena, sigurno. Dober Mezcal je dobro spoznavati v dobri(pravi) družbi.

Ne Marajo ga vsi, vsaj dokler ga ne vidijo v izdelavi. Prav od tam iz samega srca mezcala, ko se rodi in kako se rodi se obudi posebna ljubezen, strast do tega “spirita”.

mmmmmmmm…

                   Mezcal.

Ki tečeš v
rečici solza.

Sladka
agave, tvoja mati, 

Leta in leta
zori za tvoj sok.

Ožeto
življenje zate da, 

Otrok, spreminjal
boš svet

Človeka,
njegovega okusa.