TANKA ČISTA LINIJA

En projekt se je prikrito zarastel nekam , nevem kam, ampak ga slišim kako non stop poje__USTVARi MEEEEE!!!!
Projekt , ki vsebuje potovanje preko 5 čutov do prebujanje 6.

Kjer sami sebi postanemo gledališka igra, povezana s celoto. Kjer nas stimulira realnost in nadrealnost. Prostor prirejen za pot proti informaciji, ki leži v nas, nam je na dosegu, a nimamo pojma kaj bi to lahko bilo.
Morda ni dovolj pompozna za naš 6 čut ali čut ni dovolj natreniran, da bi jo lahko zaznal ali pa morda preveč gledamo, poslušamo, dotikamo, okušamo, vonjamo brez prestanka in ne zaznamo prostor vmes, kakor pavza med vdihom in izdihom; svetloba med koncem dneva, tik pred nočjo; tisto med moškim in žensko; kar je med preteklostjo in prihodnostjo; ko se zbudimo in še ne dvignemo vek; tisto tik preden obljubimo in tisto tik preden se zaljubimo…list se ne konča. Prostor nekje vmes je vsepovsod na tem svetu, v tej dimenziji.

TANKA ČISTA LINIJA, kjer je trenutek krožnica okoli nas, ki smo jo pravkar zaobkrožili.

Vprašanje realnosti je vodilo tega projekta, filozofija odpira vrata in seveda pušča vsa odprta. Neskončnost postane dom in tisto, kar je v nas naš cilj.
Kar je v nas je talent , volja in strah.
Vse troje pod roko vizije, z jezikom spodbude in v bitu srca lastne resnice, poda harmonijo.
Projekt, ki ne govori in razlaga, kakor moje razpletanje sedaj ampak daje in aktivira.

Ali je že čas?! Ali sem v času in je še kdo v njem, v tem trenutku, ki sedaj plapola in upa…strah je človeka, ne projekt. Izpelje ga lahko človek, ne on sam. Resnico, pa ima. Brez narobe in prav!

TANKA ČISTA LINIJA

Saturday night farewell

INTO MY ARMS

Vedno in povsod

V omari ležijo neki stari puloverji. Premajhni, preraztegnjeni, obrabljeni , izživeti.
Stari kosi, ne vsi, zapustijo dom in gredo v drugega ali…
Oblačila kakor telesa. Imajo rok trajanja. A kakor ti puloverji , ne vsi?!
Mar je vsemu tako?
Hm…včasih se mi zazdi, da je ne le dan ampak cela življenska pot en mali pljunek v , kar življenje morda je…se zazdi in potegne, kakor , da bi dvignil čep v bazenu..
In se nikamor več ne mudi. Če že zagrizeš v vabo tega tempa.
Bazeeeeeeeeen!!! glp…spet se spomnim..balončki iz ust in nosa, pod gladino, gledanje kako lebdijo proti vrhu gladine, kjer se kot veseli otroci razpočijo zarad preveč smehaaaa!!!
Bazen, voda, morje, reja, jezerooo…hm..MORJEEEEEEEEE, madona v vodo se moram kmalu potopiti in tam malo ostati.