Pokvarjena

Avtor: Nina on december 2, 2011

Včasih se pokvari ta sistem, ki me napaja. Pride do tujkov v njemu, ki ga preoverdozirajo, pride do ropotanja, odplak, krikov, smradu. Tak je tudi vlak, avto, za kavo avtomat, ti, sosed, politik, človek pač in njegove poustvaritve. Sicer kako sem pozabila, kar človek naredi je le odsev kar v sebi, meni, pozna.

Gledam kravo, gledam smreko, gledam zahod, nič nič ne počne, samo je. Tako je.  Potem pa pogledam vase in sem brezbesed, telo je stopljeno od vibracije življenja ob pogledu teh ničnarediti bitij. Zrak zajamem, globoko, pozabim, da sem ga sanjala, da sem prijateljici nekaj obljubila, da imam plan kaj bom vse danes postorila. Izginejo vrvice, ki me držijo v tem dnevu v rutini svojih misli. Razplojena sem in seme bitja klije. Tako sem  v stvarstvu korenina iz narave le sama sebi zadostna, bitju vesolja harmonija. Nič ni pomembno, le je. Vse le je!

Pa naj bo.