In jaz

Avtor: Nina on december 29, 2011

Zevajo pore odprtih ran.
Iztrgano perje,nekdo okrašen, drug okrvavljen.
Tebe nasmeji, mene boli.
A nisva prav, narobe, ne jaz ne ti.
Dom…
KO zaprem oči, zagodim v življenje.
Drugačni dotiki med vsem kar se dotika.
Voda vodi prepuščena. Na zelenem hrana uležana,
počiva skupaj v celoti. V grobi nežnosti vsega.
Ničesar preveč, nič premalo.
Smrt se ne boji, pleše in mi ji pojemo hvale,
oživljamo trenutke v večnost.

Tam se ne zapirajo oči, da drugam bi šle.
Tam se razbujajo, duše prinašajo počit.
Dom.