Nikogar nimam tako rada kakor njo

Moje življenje z morjem živi…v njemu, ob njem se napaja ,vedri. Mlajša sem z njim, lepša in preprosta.
Kadar na ulici zaspim njega poslušam skozi spominski filter ljubezni.
Nikogar nimam tako rada kakor njega.

Je žalosten kdaj kakšen prijatelj, a nimam moči na svetu , da bi lagala in se z vzornostjo postavljala.
Razpršeni in s peskom oblegani so posvetljeni lasje. Sonce v njih odseva, pleše svoj ples vetra in nikogar nimam bolj rada kakor njega…
Potem je prišel nov dih za menoj, prijel me je za roko vodil v teku po pekoči mivki, ter me spustil šele pred ogledalom reke. Roko sem potopila pod zeleno modro gladino, za njo noge, popek, od ene rebrne izbokline do druge, dokler sem nehala šteti in potopila še te sončne lase…odprla sem oči, bila sem na dnu a še vedno na mivki. Pogledala navzgor , hkrati spustila zračni mehur iz ust. Zopet zaprla usta in pustila ustni balon napet, da bi ne vdrla voda v nos. To boli.
Pogled je zajel reko nad seboj. Sončni žarki so prodirali v trakovih, v snopih do obraza..lahko sem jih čutila. Spustila sem še en zračni mehur. Pobelil je svojo prostornino in zasijal drugače od vodne teksture..brbotaljoč don se je razpel med ušesi, ko je jadral levo, desno, a vedno navzgor. Tam se je pripel na gladino in izpuhtel..bila sem prevzeta in srečna..nikogar nimam tako rada kakor njega.
Zaplavala sem . strmela v svoje roke kako grabijo z zamahi , da odrivajo vodo.. ob dlaneh vela belkasta svetloba. Bila je energija. Energija vsega večjega kar smo..sledila sem temu večjemu..tekle so minute in zraka je bilo dovolj..bila sem ribi podobno bitje, vila sem telo, ga zvijala z namišljenimi plavutmi, se nasmihala barvam, ki so ostajale za menoj…
Hm..nikogar nimam tako rada kakor njega.

Lahko me vidiš kako stopicam sama med vsemi, objetimi z besedami in dotiki.
Lahko me vidiš sedeti pred teboj in zreti v neznano, te spet obiskati z modrino neba, se ti nasmehniti, potem oditi.
Lahko me vidiš potopljeno pod vodno gladino, kako vate zrem in izginem v globino.
Lahko deliš z menoj plapolanje prosojnega šala pod palmo in zajemati še zadnje sončne žarke sonca.
Lahko..
A ne vprašaj me, zakaj tako te gledam.
Spusti mi dlan, naj plavam še drugam.
Zri v barve zahoda namesto , da čakaš kdaj spet bom tvoja.
In sem tam kjer sem bila. Na začetku vsega, kakor na novo rojena, z očmi in ušesi za tistega, ki ga imam tako rada.
Nikogar nimam tako rada kakor njega.
Zato me ne čakaj. Nikdar nihče..ne morem več nazaj, sem tega svobodna.
In nič nimam tako rada kakor njo. Svojo svobodo. 

Moj Dan..ni zaspan. zbujam se pred 8. Pred teboj :)

Zivljenje v Salvadorju je dih za dihom prijetnejse. Preselila sem se v hiso na Rue Pinheiro Major. Spalnica jê ob Didovi in CE imam odprta vrata in Dido pravtako lahko slisim njegov vzdih med ventilatorskim brnenjem. Rada ga poslusam. V piclih nekaj dneh sva se spoznala iz in v tocki , ki NE potrebuje besed..imava podoben tok zivljenja skozi telo. Strast in ogenj in ljubezen. Podoben jê George Michaelu,je  tekoc govorec, bister uren in globokoumen, sporten, postaven in gey. Star jê 28 let. Rise na oblacila, siva, se uci jezikov,Sam, poucuje druge, se ljubi in caka na ljubezen.

Poleg naju jê se drug sostanovalec, ki ima IME podobno na Regie, vendar le podobno. Vedno pozabim njegovo IME.. jê transparenten in se moras malo focusirati nanj, da ga zapazis.Poslusa Beyonce(dvd) in po tranvestitsko poplesuje v ritmih. tipicno zanj, s prstom zaokrozi okoli namisljene tocke, v 90% upognjenem zapestju.

Vsi so odsli domov. Larisa, Azucar, Diego, Ana Paula…pogresam Dan-a…

Kako jê lep ta mlad fant. Cartljiv, ljubezniv, velik, sirokogruden, baby face, razmislja pa o kako res steje notranjost..:) zanimivo je ziveti v hisi, ki j o vsak dan obisce ista banda ljudi. ..

..sedim na terasi z njimi. Terasa je zgoraj nad tremi nadstropji, v katerih imamo vse zive prostore. Larisine noge so na mojih plecah, glavo imam nagnjeno nazaj. Tekoca sem…pod nezno praskajocimi prsti kakor da bi tekla…Danovi prsti..mm..

Hiter gib, znacilen zame, ko pokajo energetski bombniki v meni…recem, a ni na teh obcutljivih delih najbolj prijetno?! In pokazem na dlan, ter malo visje do komolca. Prime jo,  polozi v narocje,boza..

Utihnem…(tvoja sem, ti ki znas me z dotikom utisati in tvojo toploto, ki drvi iz tebe greti)… je sla misel mimo uses. Slisala sem jo. Dvignila pogled proti Danu, ki me je dobil na pol poti in se mi nasmejal…kako je lep ta fant. Kakor Jude Law, Aston Kutcher, Leonardo di Caprio…skupaj..hm… mora imeti kaksnih 25…vendar je tako lep tudi pod tem kako je lep.

Pogladim Larisina kolena in jo pozgeckam pod njimi, PORRA vzklikne in pademo v smeh…Larisa je rozna jasa, kjer bi vedno rad lezal..

Jutri je prvi delovni dan. Danes sem imela prvo uro portugalscine. Ucitelj je Dido. :0 )

Upam, da se mi kmalu posreci vam ga predstaviti se v sliki.

Sprehajava se pó ulicah, krohotava..rada ga spravljam v smeh, je tako naravno. Drziva se za roke kakor ljubimca, pazi me preko preckanja ceste. Vedno me prime za roko in povede na varno..potiska stran od ceste, ce sem prevec razigrana. razlaga do onemoglosti kadar kaj ne razumem. potrpezljiv je in flirten..

Rada ga imam.se enkrat. Zlezel mi je pod kozo, se preden sem rekla Mi nomi es Nina.

Kupila sem vse potrebno za prve cunjice. Nekaj zabavnih gumbov(jabolka in pikapolonice) manjka ta pop. Vrvi in naravne materiale(bombaz) za tribal zensko, ki ji obleka pomaga dihati v teh klimatsko zahtevnih pogojih..je sredi jungle kakor panter, zapeljiva je in prozna. Je sadje rumeni mango, bodicasto Jako, zagorelo papajo, ter se zeja iz kokosovih plodov.

Laguna dan

..prebudil me je Drako: NInaaaaaaaaaaaaa, NInaaaaaaaaaaaaaaa vamos!!!!!!

..en, dva, tri sem bila po konci, še cela zabubljena in zlepljena a popolno aktivna…vedno v pripravljenosti, telo se zave tega šele po kakšni uri, ko mi udari v nebo glave, PEJT ŠE MAL SPAT!!!

Se prerekava kratek čas, ko ga ohladim v morju!! No, ne prav ohladim, ker bi zato potrabovala hladnejšo temperaturo, a ga gre preslepiti.

Podali smo se na pot, proti peščini in se na vrhu peščenega hribčka ustavili še pri sveže opečeni lastnici “cabane” iz Francije, ki je postregla z svežo kavo. Odprla sem čokoladne kekse in hrustanje v nov sladek dan se je pričelo.

hodili smo drug za drugim, se zopet zgrudili v gručo, čebljali, potem se je kdo odcepil in šel za svojimi mislimi v daljavo. Odsev narave tu,kjer spiš z nočjo, z luno in se dvigneš v znak s soncem ima poseben pečat na bitje srca, na dihanje. Misli prihajajo od daleč in tja nazaj tudi odhajajo. Čas nima svojega ritma povezanega z našimi željami ampak je jasno da so želje tiste, ki se pomikajo z njim. V tem stavku je velika razlika, ,ki pove, da se tukaj prepustiš in sprejmeš svojo majhnost z vso velikostjo v sebi

Prišli smo do prve vijuge reke, ki se skoraj poljubi z oceanom, tam osvežili in stopili še nekaj sto metrov višje(po zemljevidu) do lagune, pustili oblačila na žgočem pesku in se spremenili v ribam podobna bitja…

Drako je splezal na palmo in nabutal kokose, punce smo skuhale kosilo, ki smo ga postregli v razpolovljenih kokosih, Ivan je odprl vino, zrorali smo tobak in se pognali v užitke..potem smo spletli telesa v kitasti oval in tako zaspali na majhni senčni plati,Lila je plezala po nas kakor gosenica s svojim 15 kilogrami, potem še sama in verjetno zadnja zazibala v spanec…prebujeni nadaljevali s kokosovo vodo in njegovim belim mesom, si namazali obraze, zopet tunkali in lebdeli tik pod gladino vode ins e psremenili v oblačnost..jadrali smo s pticami, peli smo pesmi, se objemali in zahvaljevali naravi, lepoti, življenju..

Odprla sem masažni “krožek” in svet je postal še toplejši, ne mine dan, ko se kdo ne bi za zahvalo sprehodil s prsti po moji koži in jo omehčal…kakor moji po poprej po kakšni drugi, in kako lepo je meseti temno in napeto kožo…

je čas za mango in kaži..pa za še eno masažo, jaz drugemu..obožujem dajati jih!!! Obožujem..

lahko noč

Porrrrrrrrrraaaaaaa!!!!

¨Porra!¨, se dere Larisa…punckasta mlada zenska¨22 let, ki se je zapletla v moje zivljenje in je v mnogih pogledih velik navdih. Za njo pihlja veter preteklosti. Kakor , da bi se zbudila iz leta 40, zakorakala s svojim carmom v sedanjost in omrezila vsakogar s svojo mistiko, zenstvenostjo, ki kakor, da ima se vecjo moc, ko pljune na cesto med tem ko srkava pivo in se krohotava, se bolj ,ko se postavi v svojo elegantno pozo, naslonjena na steno s svigajocimi ocmi, ki jih v zapeljivem rittmu zakrivajo veke z dolgimi trepalnicami. Priviha koticke ust proti nebu in naredi najbolj nepricakovano stvar. Punkne!! Ni besede, ki bi lahko bila bolj sladka , ter opisala nekaj kar je vedno povezano s sramom, skrivanjem, ter naravo.:) Larisa!!!

 Nima strahu je izjemno inteligentna, senzibilna..Pravi cvet v svetu, kjer se te lastnosti ne pokazejo preveckrat. Pravo drevo kreposti v svetu, kjer so te lastnosti glavne jedi na jedilniku zivljenja.

Vstopila sem v njen svet. Prezivela zadnji nekaj dni intezivno z njo, v Salvadorju. Spoznala njeno mami, ki zivi v majhnem stanovanju skritem za ozko ulicico, ki se odpre izza zeleznih vrat. Tam na steni 6 kletk in prepevajoci ptici. Me je stisnilo, a sem dojela, da so tam da omilijo dom z energijo paradiza, sveta, pravicnega in neznega do mati samohranilke. Njena mati je  pesnik, ki v krutosti zivljenja opeva romantiko. in Tako izgleda njihov dom. Notranjost je temna in strop iz salonitk pusca lakukarace, da prosto dihajo v istem prostoru. Ti scurki do kakor muhe v Braziliji, a se zdijo nenevarni ceprav so ogromni..Se dobro, da je med prvimi lastnosti , ki jih imam ljubljenje vseh zivali.
Ptici pojejo in je eden,Raaulo, crn kakor vecina ljudi tu, popolnooma osmojenega perja, ki te poklice se ti nastavi, da ga cartas. Je kakor majhna vrana, odvisna od dotika.
Larisa skoci na mami, je ljubezen brez meja. Zivljenje je tezko, a nasmeh je zelezen in dobrosrcnost me je takoj pogrela. Njena mami me je sprejela za svojo, skuhala odlicno kosilo in guajabin sok, ki je med ljubsimi.
Potrkali vsa na vrata in zaslikal se je iskriv obraz, bel nasmeh in uau, kaksne oci!!! Dido, umetnik, ki je sele pred 5  leti odkril svoj talent risanja in tako s kompresorjem piha brave na majice in brez tezav in omejitev narise vse. Govori nemsko, anglesko, spansko, italijansko, seveda portugalsko in sedaj se uci japonsko..malo mi je razlagal logiko in sem se sama navdusena nad prakticnostjo, ki jo gramatika jezika nosi..posebnost Dida je, da se vse jezike nauci sam. Kupi slovarje, delovne zvezke in uporabi zagnano radovednost , da ga pelje v znanje. Je gey z vec ljubimci. Med zivljenja mu tece iz ust. Se prikaze iskreno zaljubljen v lepoto, v katerikoli obliki. Takoj mi je bil blizu in bi lahko klepetala z njim ure in ure, a je prisel ¨novi¨ljubimec in smo se odpravili na koncert jazz bande, kjer sem prvic imela priloznost videti¨virtuoza¨na basu, ki uporablja svojo debelo 6 strunsko basovko kakor kitaro..se nikdar prej tako.;.tako je zasedba bila sestavljena iz dveh basov, od katerih se je eden obnasal kakor kitara in perkasonist, uaaaau..pravi sportnik!! Da takole vrtis ritme, zahtevne, iz\pod svojih nog, rok, brez prestanka in s tako intenziteto, ki je plavala pod dinamicnim dotikom..prijetno boli v usesih, tako posebno!! Prijeten vecer se je zakljucil v hisi Diega, mladega profesorja, ki pravkar kuha kosillo…prava poslastica spoznati vegeterjanca, kij e hkrati zagrizen sportnik!!!

Larisin krog ljudi je zelo prijeten in sprejeli so me luksuzno!!!
Danes pa je vseeno cas, da se vrnem v Arembepe…Morda ostati v Braziliji, se zatika nekje v grlu..morda res..postaja vse tezje iti..veliko je tu za spoznati, se nauciti,  doziveti. Zemlja ponuja vse. Salvador se je izkazal za junglasto mesto, ki premore idilicne predele mesta, primerne za sanjanje v lastnem apartamentu, se namakati v morju, ki sladi vroc zrak. Stiskati sveze in posebne okuse sokov v usta, imeti ljubezensko avanturo in pisati o svojem potapljanju v zivljenjske izkusnje..se potem spet vrniti na povrsje Biti in zopet jadrati v emocijah, drugace.

hm….veter piha skozi priprto okno, ventilator brenci, glasba Naçau Zumbei spremlja, vonj paradiznika in cesna me dviguje, Larisa priplese in s prsti pocuka za lase…lepa je, lepo je zivljenje. Ali sanjam, Ali zivim..kje sem ce res sem..tako drugace je vse, drugace kot so me ucili, drugace kot so govorili in govorijo, da zivljenje je.

Tako lepo je..tako toplo..in vse je pred menoj..se vse te postaje kaj sem, kaj zmorem , kaj zelim… zakaj bi kdo se ustavil sploh kdajkoli, cemu!? Mar ni to zivljenje ostati vecno pri miru v sebi in vecno premikajoc z vsemi?!..Kakor narava, kakor zvezda, ki je navidezno primiru a opazujoce oci lahko stejejo njene blinke!!! Nina blinka..vidno in je hkrati pri miru, vedno ista v sebi..

hm…je tako lepo in tako toplo.

Arembebe

Noci so tople in ni potrebno pokrivalo, le lezisce in kratka oblacila bi lahko bila dovolj skoraj vsako noc..raj obstaja..kaj je potrebno za ziveti v raju? Prostor zunaj tebe mora vibrirati s prostorom v tebi..je enacba kakor ima vsaka stvar za svoj obstoj svojo enacbo, ki pa je vedno bolj podobna eni skupni, tako imajo relacije svoje enacbe. ena in ena je dve..potem imajo sestevki svojo vibriranje..rezultat spet prinese svoje stevilo, ki se zacne zapletati z drugimi, novimi in tako se gradi svet v stevilkah, svet v barvah, svet v emocijah, svet v logiki..ena plus ena cegarkoli.
Ne uporabljam sandalov za nic drugega kot iti v mesto ali na poti do vode, ker pesek pece od vrocine. Koza se barva. danes nisem nalila zascite v pore in se pozabila v casu ko smo klepetali v cisti reki, cisto blizu morja. Je obicaj, ki ga vsi uporabljamo, da se nauzijemo morja in modrine, potapljamo pod valove in potem v reko sto metrov stran. Zivljenje tu poteka brez elektrike, i8mamo baterijo, ki polni luc, da se po zaspanem dnevu prizge druga luc. Maestro,Ivan, ki zivi tu, je ucitelj perkasnov in ure potekajo vsak dan, naberemo se ¨nakljucno¨¨ in nas vodi..bobni vseh vrst..pridruzijo se glasovi. Koza ljudi je osmojena in da poseben priokus tem vsem izkusnjam tu, na katere naletim. Po resnici povem, da vodi zelo moska energija, in ni cudno da so odnosi tako bazirani na sexu, tipi imajo direkten pristop in ne sparajo z dejanji ali besedami..mal je zapleteno v dolocenih situacijah, ker je doisljija v meni zgradila en okvir v katerem se gibljem kadar naletim na kaksno tako direktno dejanje..in je treba z Brazilci paziti. so zeeeelo posesivni in bi se takoj stepli..auvc..No Nina se zelo uci.. vodijo jih emocije, vsaj mlajse.okoli 25. Se mi zazdi vcasih da sem tisoc let nazaj..prvinsko je. Fantje gredo s harpunami v morje ulovijo ribe, zenske skuhamo, ali pa me delamo dreamcatcherje oni pa kuhajo..seveda ima vsaka pravljica svoje dobre in svoje manj dobre lastnosti. Ostajam odprtih oci in me resnicno veseli, da sem lahko del vseh teh drugacnosti..imela sem nekaj ur Capoere, njihovega bojnega plesa..uaaau..in gre gre..!!!
Turi ritmika se je izboljsala, vcasih sem imela vedno probleme z ritmiko, nisem poslusala. Tu se ujamem v plavanju z vsemiu drugimi tolkaci v najbolj tezkih ritmicnih igrah. dirigent je odlicen in strasten. zahteva srce v bobnu!!!
Sadja je dovolj, banane, ananasi, vodi kokos, ki ja naj naj, mango, papaja, in kup ful cudnih sadezej.ki so odlicni!!! Glavna jed so rakci, riz, ribe, fizol..pije se temno vino, ful sladko, kacasa z limono ali drugimi sadnii dodatki in vodaaaa!
Caka se sezona zelv, vendar nekatere prihajajo ponoci in valijo, potem se prikazejo majhne, ki hitijo proti globina morja. pa jim pomagamo, jajaja!!
Ta hippi vilage, je znana po vsem svetu zaradi 70 ko so sem prihajali mick Jagger in Janis Joplin in se drugi..Hise so preproste, velike majcene, brez skrbi ce manjka del strehe, zaradi ciste reke je prostor idealen za ta nacin zivljenja. Sice se ne predtavljam preziveti dolgo casa tako, je pa popolno za ljubezenske zgodbe, kakor vse te dolge plaze pod palmami in belino peska, energijo, ki ji ni primere.
hm…cmok..z mislimi sem ze drugje. danes nimajo obstanka, vceraj sem napisala nekaj strani, ki so me pahnile v globino. tam pocivam in se dvignem na povrsino, da pogledam kaj se dogaja, vendar je velik del zopet v globini, je trenutek v zivljenju za te reci, ko se rojevajo vsa ta spoznanja iz nabranih izkusenj in gradijo zgodbo , ki jo bom delila z vami med platnicami.

Arrrrr..grem zaplavati..

Salvador.

Dva zoba, ali preslikava Machu Pichu ali usta delfina in verjetno še sto drugih primerjav z slavnimi gorami na Cobacabani. Sonce peče, ljudje so veseli in radi ob njej. Občutek sentimentalnosti je v njihovih besedah, ko govorijo o Cobacabani. Domačini so navezani nanjo in je najlepša plaža na svetu. Tekaška steza je polna ljubiteljev zdravega telesa,katerih tek se iosvežilno zaključi za eno mizo prodajalca svežih, mrzlih kokosov.

Niti predstavljam si ne, kako žalostni bi bili če bi videli celo resnico. L Namreč, plaža sama ali pesek je lep, vendar tisto, kar naj bi plažo naredilo lepo je po mojem voda ob njej, saj plaža se itak prekrije z ljudmi in ti ponavadi zasadijo svoje poglede v daljnost vodnega miru. Tu pa leži žalost, saj je voda zelena. Mrtvo zelena se je zazdela mojemu srcu, ki bi najraje zajokal. Veliko zaradi pričakovanja, da grem v Raj in veliko, ker sem morda že našla svoj raj na Zemlji v Mehiki in v Tulumu. Tja sem takoj zajadrala s spominom, v tisti turkiz in resničen paradiž.

Vrnila sem se nazaj, stresla glavo in odvrgla obleke. Stopicanje proti atlantiku je bilo račjemu gibanju podobno. Celo telo se je upiralo. Vendarle s stopali v vodi, nežni valovi, a popoln upor in nisem oprala več kakor le kolena in šla nazaj na sončno prhanje. Raje da me hladijo kaplje, ki jih stisne sonce iz mene kakor to morje.

Verjetno je težko nekaterim sprejeti “manj” od kar so imeli. In tako lahko rečem, da kasneje obstaja možnost, ne imeti nič. A v tem trenutku mojega življenja se vse podvaja temu. NIč ,raje kakor manj!!

Rio de Jaineiro ima prijetno vibriranje. Ima možnosti ima belino med črnino, ima pridih delavnostii n želje po izražanju, ima ženstveno perfekcijo in otroško ljubljenost na tej moško energetski Zemlji. Vsaj napram Salvadorju, kjer sem sedaj že kak teden. Nastanjena sem v starem historčinem delu-Pelurinho, kjer se največ piše o prodajanju suženjstva in o sambi,o religiji, ki so jo črne strasti skrile pod okrilje posiljene katoliške vere. Samba je verjetno glavni predmet. Nekaj znani h šol , kjer so obvezno ponujene tudi ure perkašonistov. Salvador , mesto bobna.

Tu je znana banda, ki je zaslovela v svetu z videom Michale Jacksona, še vedno igrajo po ulicah s svojim dirigentom, silovito dvigujejo v zrak bobne brazilskih barv in udarjajo v bele opne. Za njimi se v ritmu zvijajo napol gola telesa, izklesana kakor večina, pridružujejo pa se jim vsi, turisti, domačini, vsi in potem nadaljujeo po ulicah Pelurinha..prelepo, in boben zaseka v drobovje in premakne srce. Uaaaaau!!!

Pravijo Barra je najlepša plaža..hm…grem pogledam, polna dežnikov, polna ljudi, a sprejmem. Če bi ne lulali cele noči ob teh robovih, bi me morda gužva ne motila, a tako sem bila prisiljena biti bolj blizu teh vonjav in sem se raje pobrala. Vzela bus do kamor je šlo. Tam pa se je odprlo. Večji valovi, surfi, kajti in kilometri divjega,,,jajaj…to je bolj moj stil ..še vedno seveda s konicami zamaškov, kjer valove preglasijo gostilne, in gomile ljudi, a se potem sprosti in si kakor sam..sonce na eni strani oslepi in ostanejo le silhuete med meglicami vode, ki jo spuščajo valovi nad nas. Pituba ime plaže in druge.

Samba. Osnovni korak z vrtljivimi stopali je hitro naučen, če pa te ob sebe stisne še kak prelep domačin potem se ta sexi ples kmalu znajde med tvojimi najljubšimi..:)

Energija Salvadorja je zelo moška. Fizična in napol slečena telesa, prelepa ali posebna v svoji obliki, kakor je naprimer tipična ženska silhuela iz mnogih starih najdbišč, široooookimi boki, in prsi, majhna in zaobljena..kakor vrtljiva plesalka, ki se ne more več prepogniti a za sambo nima težav…pomagajo narediti ulice še bolj erotične. Ni ga najbolj zabljenega telesa, ki bi ne hodil ponosno in slečeno tu. Estetika je tujka in kakršnakoli perfekcija je precej stran.

Energija je popolnoma drugačna od Peruja ali Mehike. Argentina se je pravtako zdela precej bolj nežna.

Izkušnje parih deklet mi govorijo, da za popolnimi telesi in stereotipom velikega penisa ni kaj veliko več. Glave naj bi bile puhle in srce trdo. Je res!? No, kaj smo se naučili.,..ni nam soditi. Sami smo del vsega in sami nosimo vse v sebi. In na tej Zemlji je vse tudi prikazano v svojih prostorih, svoji klimi in času. Verjamem , da imajo stvari svoje navidezne dualizme, ko se spustiš globje pa se najde še kaj drugačnega. Bi lahko tukaj popolnost površine za svojo protiutež nosi madež pomanjkanja globine?!?!?

Hm..Jamajka, ga kličejo…tu živi4 leta in prodaja pivo, kokose, stole, ležalnike, marele na plaži Barre. En večer imamo roštilj večer na plaži in mi reče če grem z njim po pivo. Seveda!!! Govoriva in govoriva, ko pravi, a si zaljubljena?! Rečem, NE!, Pravi, men se zdi, da bi se bilo fajn zaljubiti vate!! Hehehe..kakšne izbire besed!!! In sva se po nekaj minutnem zabavanju z besedami pomirila, da bova le prijatelja. Očitno je sex tu zelo odprt in je pod besedo ljubezen. Veliko ljudi živi še vedno od suženjstva. V tem času predvsem od prodaje ženskih teles tujcem, kot happy ending escort- takšna je resnica. Italijani so obkroženi lastniki in še mnogi drugi..vročina in moška energija Zemlje da tem demonom vso pravico živeti ti kot normala..podobno Kuba, kakor se je spomnim.

A naj dokončam zgodbo z Jamajko..prijeten, ne preveč zgovoren 27 letnik je kljub svojim poskusom imeti kakšno avanturco, bil prijetena družba z dobrim in velikim srcem.

Samba la bamba, kmal več podrobnosti o detajlih….wrrrrrrr črrn kakalaughhdgvsm ups