POZOOOR!!!

POZOR!!!!!

Kmalu se vam ponudi posebna internetna stran z skrbno izbrani vročimi izdelki. Našli jo boste pod imenom LOVE DESING od Polonce Požgan Štorman. Prav posebna gospodična, katere ime predstavlja kvaliteto, neumornost, izraznost, samosvojost. Umislila si je odpreti svoje ime modi in preko njega deliti z vami mladostne ideje, sveže poglede, uporabne nasvete..
Zelo vesela, da bom del tima s poljubljenim imenom znamke  . Ponudila vam bom izdelke, ki jih začne domišljija in konča praktičnost. Zanimivi kroji, dobri materiali, predvsem pa bo iz celote “pela” zavest. Prvi del kolekcije je že v Polončinih rokah. Še malo in tudi v vaših!!!
Skupaj bo veliko različnih designerjev, ki ustvarjajo oblačila, nakit, čevlje, torbice…!

Mar ni to svetovna ideja?? Mladi in neuklenjeni designerji, ki si bodo dobronamerno konkurirali in ustvarjali novo ponudbo za vas!?
Jeeeeeeeeeeeeeej..obvestim kdaj se zgodi! Za slikce mi dajte  teden dni roka.

Ne kopuje novih materialov, ki so škodljivi, vendar uporablja stare ali kakor v slednji kolekciji blago, ki je 2 leti skrbno spravljeno čakalo na mojo vrnitev nazaj domov.

V delu pa je že prva TuniGoGreen kolekcija,da vam bo pocukrala bivanje na tem  planetu, vas ovila in ljubila z zdravjem, ter najboljšimi nameni!!

Sama sem popolnoma navdušena!! Veselim se svoje preobrazbe, ki je v teku. Veselim se občutkov, ki z vsakim novim poskusom biti sebi zvest  nagrajuje z še večjo ustvarjalnostjo, energijo, zaletom. Želja, da bi poljubil cel svet in ne le en izbran delček!!!

Še nekaj o blagu.

Prihaja iz Kitajske.BOMBAŽ, SVILA(sviloprejk se ne ubije),KONOPLJA. Vrste so čiste ali med seboj mešane. Nekaj blaga je nebarvanega, nekaj barvanega z naravnimi barvami, vendar je končni premaz za obstojnost še vedno neorganski. Še vedno je to najbolj zdrav kompromis med zahtevo po stari lepoti in zdravjem. Svet, ta blaga priznava za organska in so najmanj škodljiva od ponujenega barvanega tekstilav svetu.

Zaposleni pri našem izdelovalcu tekstila imajo zdrave in neizkoriščevalne pogoje. Otroci tu ne delajo, odrasli imajo soboto nedeljo prosto.
Blago smo testirali tudi v slo in na internetni strani BEBINATURA ,si lahko vse podrobno preberete.

Bodite vestni o svojem prav. Dovolite si prebujati neznano. Bodite pogumni v nenehnem učenju. Ter strpni do svojih pričakovanj in načel. Odprimo se!

Cmok, nina mamamalina, hihihi

Pridni smo!!

Po pristanku na Slovenska tla, so adrenalinski podvigi spremenili smer in se priceli udejanjati v ustvarjalnih urah pri ljubi sivilji Vesni, kateri ideje padajo pred oci in v usesa z moje strani.                                                                       
Nina je  nazaj v stiku s svojo tekstilno igro!

Ustvarjati ali ne ustvarjati, namesto biti ali ne biti.
Zaviti smo v mavricne niti tkane v pravljicne vzorce. Ovijamo telesa in duso. Se ljubimo z mehkobo in izrazamo preko barv.
Vsakdo, vsepovsod. Ni ga tistega videnega, ki bi ne nosil vsaj en del oblacila. Pri nas pa sploh. Ponekod so barve in vzorci  kakor druzinsko drevo, ki te z nosnjo dolocenega takoj opredelijo v  natanko tisto rodbino.  Kakor sam DNA oblacila izrazajo nase stanje, razmisljanja, status, domisljijo.. In morda bolj opazno izrazajo nasa stalisca in dojemanje resnicnosti. Ta resnicnost je odraz uvidenja, da imajo vse tkanine svoj zacetek in predelavo, ki pa morda ni tako roznata in pravljicna, kakor ideja izdelka, ki naj bi  izrazal nasa merila v zivljenju.
Vcasih je bilo vcasih. Tega vec ni razen v spominu,besedah in spisih. Pogledati je treba kaj je danes za vsem tem in tako biti  v sedanjosti.  Zal ali hvalabogu zivimo v svetu, ki nas morda tisci na neko obrobje materialne sigurnosti, vendar hkrati odpira  tista do sedaj nepomembna vrata domisljije in kreativnosti, ki jo clovek potrebuje , da lahko (pre)zivi. 

Od nekoc, a se ne tako dolgo nazaj, ko je moda vstopila v svet obleke z estetskim duhom se je zadaj za zaveso pridelave tkanin marsikaj spremenilo.
Kaksno usodo si krojimo pa zal velikokrat ne izvemo.  Glejte, oblacila so lahko lepa  avantura za marsikateri cut. Vendar tisto nevidno , ki se je leta in leta nalagalo v naso kri prihaja in terja svoj davek.Smesno, kako ta prispodoba drzi, saj se dobesedno prenasa tudi preko krvi, iz roda v rod.

Nasa sedanjost je svet informacij. Informacija pa je podatek, ki temelji na opazovanjih, torej ima neko konstanto, in s tem nosi logicno razvojno pot(kar imenujemo predvidevanje).Kadar se odlocamo podkrepiti svoja dejanja ali izbire s podatki, na cemer bazira sleherna malenkost nase druzbe, ne moremo vec zanikati vecje slike taksne male “celice” kot je npr. druzba in ne videti celo telo od katerega je odvisen nas sleherni dih, cilj, zelja, otrok.
Zgodba ene bombazne majcke, je v trgovini , v vasih rokah morda zdrav izdelek, dober za vas in vase druzinske clane, vendar je vse prej drugega kakor zdrav! Zal.
Postopki gojenja bombaza so namrec hudo strupeni. Ne le za ljudi in okolje v katerm raste, marvec tudi za vse tiste , ki se teh artiklov posluzujejo, kupujejo.
Morda kdo sedaj zmaja z glavo, se en tisti vik in krik o zdravem in nestrupenem nacinu zivljenja. A vendarle je tako! Posledice vseh teh strupv so namrec vseprevec in vedno bolj agresiven pojav vrst bolezni, ki so neozdravljive. V moje zivljenje je vstopilo kup dokaznih gradivov, ki sem jih prej pravtako mahoma spodila  iz svoje zavesti.. sedaj je pogled v to smer bivanja drugacen.

Resnica je le ena in ta je neizpodbidna, pa naj bo  reakcija taksna ali drugacna. Ni vazno , kaj si ljudje mislimo. Resnica je vsem pred ocmi, ce jo le izberes videti. A vsak  ima svoj cas in svoj davek!

Sedanjost je vedno posledica preteklosti. Ni nic drugega kakor posledica necesa. Taksni so zakoni minljivosti. In kadarkoli si v neki formi, si v casu minljivosti.
Razmisljam o prihodnosti na tak nacin. Kot posledico na danes, vceraj, moj jutri. In jutri , kakor vceraj in danes bom pripomogla z svojim ustvarjanjem v razvoj mojega prostora in posledicno prostora vseh, v svoj potencial.
JUHUUUUUUU!!!!
Rojeva se nova znamka oblacil, ki bo zdruzevala 2 podzvrsti. Ena bo organska ter ne bo vsebovala strupov, pesticidov, barvil. Druga pa bo reciklirala staro v novo.
Zatorej, tisti, ki imate oblacila, pa jih ne nosite, pisite, kontaktirajte, da odkupimo, ali se kako drugace dogovorimo..

Lep voljan pozdrav.

Danes je tisti dan

Doma je lepo. Doma je napeto. Doma je polno spominov. Doma je hitro , kar je že bilo.
Dom je beseda, ki je v globinah in višinah. Brez meje je. Sonce manjka in hlad je šel. Prihaja pomlad in morda še kak zimski večer.
Pričakovati ni bilo mnogo. A pričakovanje je tu z vso močjo. Ostati ali ne, se plete v besedah med nami. Rečem, JA! Vendar po duši Zemljanka nisem betonirana z nogami na en kos Zemlje. Ali pač!? Saj je vsepovsod podobno, le malo drugače. In tisto drugače je zabavno, navdihujoče, spremenjljivo, rastoče ali hitro zamenjano. Prioritete drugače sedijo na plečah.
Hm..KOt bi nikoli ne šla , a vendar ni nadaljevanja. V želji!
Kolikokrat se vi zbudite in porabite prve ure za spominjanje kdo ste včeraj bili in dneve poprej, kaj ste takrat želeli, s kom ste se pogovarjali in kaj si obljubili? In potem to v novih svežih dneh na vso silo nadaljevali. Življenje, ki je! Pa res..kakšno je življenje, ki je!?

Izgubila sem…gumb!

(ena, a razpršena)

Ga dolgo iskala, zato se od avgusta ne znajdla na najbolj mi ,domači strani. Solzna bi postala, če bi ne zapravljala toliko časa na nenavezovanju na navezanost, da bi bolje spoznala.

Srh je tista vibracija, ki cunamsko sune pod kožo, da se dvignejo dlačice. Včasih zaradi strašnih dogodkov ali novice. Včasih zaradi prelepih in navdihnjenih..v vsakem primeru useka drugače in povzpne razlog na višji položaj v spominu.

Kaj se mi je zapičilo v preteklem času!? Gledam razmišljam, a v spominu ni nič hujšega kakor novica, ki je v 99 pogledih( če je 100 največ) slaba. Vendar nosi tako močno informacijo.  Inspirativno moč, če si le dovoliš obrniti tja, izluščiti ta 1 pogled  iz kolaža  navadnih pogledov in reakcij,  katere preradi izprežemo iz sebe.

Naprimer, da te zdravniki nekega dne postavijo v neko drugo realnost, ki si jo ves čas imel za gotovo. Da si zdrav se naenkrat spremeni v MS ( multipla skloroza). Si mlad, v preteklosti ni dosežkov ter življenja, ki si ga skrivno rišeš v sanjah. Žalostno si ujet v opisu tega simptomskega stanja telesa, ki se z vsakim napadom slabša. Tukaj , bi tisto žalostno in razočarano bitje lahko zapadlo v hudo temnico neprijetnih misli. Brez sonca in volje, bi se podalo na prihodnje dni, plavalo na njihovem površju, jih opazovalo kakor prihajajoče in odhajajoče številke daleč od nas. Številke , ki minevajo in prinašajo novice drugih ljudi o svoji sreči, medtem pa bitje le boža in neguje svojo nesrečo.

Ali pa..

Tisto ljubljeno bitje v tem zagleda novo seme življenja. Vzklije potisk v brezstrašno predajanje minutam, kratkim in neštetim trenutkom, ki bodo vreli od živosti in v zavedanju , kako posebno je to edino dihanje tega telesa, teh močnih misli in nosečih sanj, katerih jezdeci smo. Tako ljubljeno bitje se bo povzignilo, ne mislilo na kaj teži ampak kaj vse lahko naredi!

Jeeeej na takšno izbiro… Juheeeeeeeeej na takšno ljubezen.

Pa kje tam zunaj, pa kje tam v drugih, ko pa premoreš pogum koraka do dobro poznane meje, ki te je ponavadi obrnila nazaj, jo prestopiš, parkrat ponoviš in spremeniš navado. Ena za eno, dve za tri, pet za osem..vsak v svojem ritmu in svoji količini. Važna je le ena, tista ki te spravi čez to mejo, nepoizkušanja in nepredajanja.

Velikokrat smo lahko kruti do soljudi, ko naglas delimo svoja spoznanja. Namesto, da bi jih bili veseli, saj so velikokrat ali ponavadi prava modra razodetja iz največje zakladnice skrivnosti, izkušenj in učenosti iz nj

ih.

Kaj pa če se rodimo z vsemi odgovori, ki jih kakor odraščajoča bitja iščemo. Kaj, ko se tam v naših prvih poskusih nekaj narediti, v idejah, ki nam niso dale miru, hobijih, ki smo jih ljubili in zapustili, v tistih najbolj norih željah, ki smo jih zaradi nepraktičnosti zavrnili, skrivajo naše iskane zaključne povedi. Kaj ni tudi matematični miselni logiki lahko sprejemnljiva teorija o najdenem zaključku na začetku in potem naprej začetek na tem zaključku!?

Nekateri pa… Vsi že lahko razvijemo življenje v misijo iskanja, vendar le redki premorejo dovolj priznanja, da iz spoznanj odgovore tudi sprejmejo . Težko je. V iskanju namreč lahko naletiš na stopnjo “blink zavesti”, kadar si napol zavesten a še vedno rad v svoji ignoranciji). Naletiš na nekaj kar imenujemo magija.Magija kakor nekaj še vedno neodvinsnega od nas, nekaj tam od zunaj ,od zgoraj, angeli, ki skrbijo za naše srečne konce.. hm..se ne zdi ena takša za lase privlečena teorija o prelaganju odgovornosti na nekaj bolj pomembnega in briliantega in večjega od nas!? Podobna poti iskanja v najlažji liniji odpora, saj živi tam zunaj nas..pa vendar ta stopnja da največji razmak krilam poguma.

Veliko bitij se s popolnim znanjem o tem življenju rodi in  besede Iskanje samega sebe sploh ne razumejo, ali pa so ljudje, ki se tega s časom in doživljanji spet  spomnijo in znajdejo v svoji zgrajenosti.

Sanje v mislih poiskati iz njih dejanje stkati in to zavestno nadaljevati!

Popolnost namreč nima filozofije, življenje nima okvirja in logike na  šolsko razumljen način. Ne za tistega, ki bi ga rad dojel. Popolnost je brez smisla enega ali le nekaj segmentov, ki jih preko življenskih izkušenj prepoznamo v sebi in okolici. Postane pa smiselna kakor množica vseh obstoječih segmentov, ,ki jih filozov, raziskovalec, matematik, vernik, blab la, išče. Nič ni v enem in kakšna potrata verjeti v nekaj brez vedeti nekaj o tem enem. Kako lahko sploh veš, da nekaj veš!? Ko se naučiš iz knjig!? Ko brezglavo skačeš v dejanja!? ko prakticiraš enost z odrivanjem njenega nasprotja!?

Hum..kolikokrat se nam posveti en star pregovor morda 20 let kasneje,

kakor največja modrost, ki jo seveda med temi 20 leti nismo izpustili iz pametovanja drugih ali cello sebi, vendar je nikdar do tega trenutka nismo dojeli!? Kadar nekaj veš, tega ne moreš več spremeniti ali najti v nasprotju. Saj vedeti pomeni Spoznati(doživeti) nasprotja in obstajati iz sredine. Iz jedra, katerega dva ekstrema izhajata.

San Francisco je hladen. Morski zrak je prežet z zamrnjenimi kapljicami, ki jih veter buri preko praznično osvetljenih ulic. Razen mraza je domač srcu in topel mislim. Ljubljeno naravo rada zamenjam za mestna gostoljublja. Topla kri se ljubi s kožo…ta kožna ljubica pa se pritožuje in hoče vsaj dolg vroč tuš, da se obarva v rdečo še zaradi toplote ne le hladnine…

(ena in celostna)

Hladnina mrzlina, oče mojih otrok.

Ljubiš se z mojim ognjem,

da se iskri med dlanmi.

Kadar se stisneva dovolj skupaj otroci med nama so mirni,

nič ne jočejo ali se krohotajo,

nasmehnjenih lic lebdijo v varnosti najine resnice..

V barvah..

Zunaj, znotraj,. V barvah svet, črno beli prerašča. Ogenj pod lonci, zelenjava in zelišča dišijo, živali živijo, ljubezen raste, prijateljstvo te spremeni, dih za dihom v korak, ideja za idejo se spusti v zalet..življenje je.

lalalalaaaaaaaaaaalalalalalaaaaalalalalalaaaaaaaaaaaalalalala..hihih kakak tutut ti!

Lalalala…Oaxaca…alalal

Oaxaca je sijoča. Počasi pod ostrim sončnim kotom se prebujam, z rokami v zrak, kjer vadim pozitivnost in sanjavost, predem se skrijem pod varnost drevesnih vej.

Proti popoldnevu oblaki napovedujejo prihod deževje. Ljudje si posadijo dežnike v torbice. Nihče ne hiti, turisti govorijo v vseh jezikih, slovenščine pa še vseeno ni bilo na spregled. Morda smo Slovenci bolj tih narod in se raje držimo za roke, kot pa uporabljamo besede. Tako je morda tudi najboljši način, za spoznavanje drugačnosti. Z velikimi pripetimi ušesi na sprošene možgane.

Mehika je po vseh potovanjih, ki so se dogajala leto nazaj, še vedno sveža in privlačna. Morda s stališča samske ženske manjka privljačnejša oblika moških, a gre. Sploh, če je ta del srca pomirjen in se pritožuje le lačna strast. lol.

Mehika ni nikoli slovela po lepoti ljudi, Oaxaca še manj. In po Braziliji se zdi razlika in to opazovanje z še večjim prepadom.

Mezcal je v Oaxaci poleg umetnosti št.1 pogovora . Mankajo torej barve, sestavljene z mezcalom..V hrano se je že podal(Mezcal), v glavne jedi,v sladice…sreba ga staro, mlado, ljubitelji in tisti, ki specifičen okus šele spoznavajo in radi presenečajo z nepredvidljivimi izrazi na obrazih. Ima močan cvet v okusu, zna biti rezek in oster , a pravtako širok in bombažen. Jezik vsakega in drugačne zahteve, zato je treba popaziti glede informacij, ki zajadrajo v naš polje spoznavanj, da razumemo, obstaja več vrts, za vsakega ena, sigurno. Dober Mezcal je dobro spoznavati v dobri(pravi) družbi.

Ne Marajo ga vsi, vsaj dokler ga ne vidijo v izdelavi. Prav od tam iz samega srca mezcala, ko se rodi in kako se rodi se obudi posebna ljubezen, strast do tega “spirita”.

mmmmmmmm…

                   Mezcal.

Ki tečeš v
rečici solza.

Sladka
agave, tvoja mati, 

Leta in leta
zori za tvoj sok.

Ožeto
življenje zate da, 

Otrok, spreminjal
boš svet

Človeka,
njegovega okusa.